Vlada RS sprejela Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri omenjeni uredbi gre za uvajanje raziskovalnih politik Evropskega raziskovalnega prostora v slovenski raziskovalni prostor, kar je skladno z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030.

Slovenija na področju odprte znanosti zaostaja, zato gre za zelo pomembno uskladitev Slovenije, ki ji bo bistveno povečala mednarodno konkurenčnost na področju javno financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

V skladu z zakonom mora znanstvenoraziskovalna dejavnost temeljiti na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti:

  • odprt dostop do znanstvenih rezultatov (znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov ipd.) po načelu odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno;
  • uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter
  • vključevanje skupnosti in občanske znanosti.

Uredba v zvezi z odprtim dostopom določa, da morajo financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki delujejo v Republiki Sloveniji, v okviru pogojev za sofinanciranje iz javnih virov (iz državnega proračuna, evropskih programov in skladov, virov lokalnih skupnosti), kadar je to enako ali večje od 50 odstotkov, zahtevati, da izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotovijo odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij in z njimi povezanih drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki.

V avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij Uredba ne posega, saj omogoča vso raznolikost objav brez omejitev (bibliodiverziteta), v prehodnem obdobju, ki ga s svojimi aktivnostmi na tem področju (preoblikovalne pogodbe z znanstvenimi založniki) določa Koalicija S, tudi v t. i. hibridnih revijah. Tu je uvedena še novost, da sredstev za odprto dostopne objave ne zagotavljajo več izvajalci iz sredstev sofinancirane raziskave, temveč te stroške prevzame financer iz drugih virov. Raziskovalci lahko v primeru naročniških/hibridnih revij objavijo odprto dostopen članek na osnovi vavčerjev za APC, ki so na razpolago v okviru sklenjenih preoblikovalnih pogodb.

Podobno določa Uredba odprti dostop do raziskovalnih (meta)podatkov in drugih rezultatov raziskav, preko vzpostavitve načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki in ob upoštevanju načel »FAIR« ter načela »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. Prav tako Uredba določa, kje (repozitoriji), kako in kdaj morajo biti shranjeni raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav in kako morajo biti citirani. V povezavi z avtorskimi pravicami na znanstvenih publikacijah Uredba določa način upravljanja teh pravic in določa vrsto prostih licenc, ki se lahko uporabijo.

Uredba prav tako določa obveznosti financerjev pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti, vključno z evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja ter pri odločitvah o sofinanciranju, v smeri kvalitativnega vrednotenja. Gre za vrednotenje bistvenih vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela, upoštevanje raznolikosti rezultatov raziskav in prakticiranje odprte znanosti in vrednotenje na osnovi odprto dostopnih rezultatov raziskav. Odprta znanost nikakor ni edino merilo znanstvenoraziskovalnega dela, saj sama po sebi ne posega v percepcijo odličnih rezultatov v znanosti. Uredba ne posega v recenzijski postopek znanstvenih publikacij, razen da obstoječim možnostim doda tudi možnost odprtega recenziranja znanstvenih publikacij kot eno od praks odprte znanosti. Obenem določa zahteve za financerje glede spodbujanja upoštevanja potreb končnih uporabnikov oziroma širše skupnosti (kot npr. civilne družbe) na izbranem raziskovalnem področju in glede spodbujanja izvajanja občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah.

V podporo implementaciji zakona in Uredbe bosta tako Akcijski načrt za odprto znanost, ki ga sprejme Vlada RS in je v pripravi, kot že odobren državni Načrt za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Digitalna preobrazba (C2); komponente Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (C2.K7), ukrep Digitalizacije izobraževanja, znanosti in športa (C2.K7.IJ), komponenta Digitalizacija za odprto znanost.

Uredba predvideva postopni prehod v delovanje po načelih odprte znanosti – tako za prilagoditev delovanja, kot tudi infrastrukturno podporo.

Objavljeno na: https://odprtaznanost.si/obvestila/vlada-rs-sprejela-uredbo-o-izvajanju-znanstvenoraziskovalnega-dela-v-skladu-z-naceli-odprte-znanosti/

Svet EU poziva k preglednemu, pravičnemu in odprtemu dostopu do akademskih publikacij

Svet EU je danes, 23. maja 2023, sprejel sklepe o visokokakovostnem, preglednem, odprtem, zaupanja vrednem in pravičnem akademskem objavljanju, v katerih poziva k takojšnjemu in neomejenemu odprtemu dostopu pri objavljanju raziskav, ki vključujejo javna sredstva.

Znanstveni članki in druge oblike akademskih objav so še naprej glavno sredstvo za razširjanje rezultatov raziskav in znanstvenih dognanj. Vendar še zdaleč ni vsak članek na voljo drugim raziskovalcem ali drugim zainteresiranim bralcem. Stroški plačilnih zidov za dostop do člankov in njihovo objavo postajajo nevzdržni, kanali objavljanja za raziskovalce pa so pogosto v rokah zasebnih podjetij, ki pogosto nadzorujejo intelektualno lastnino člankov. Medsebojni strokovni pregled člankov je bistvenega pomena za zagotavljanje nadzora kakovosti člankov, vendar ta postopek prinaša izzive, kot sta večje število vlog in preobremenjenost pregledovalcev. Pojavljajo se tudi težave zaradi plenilskih in vprašljivih praks objavljanja.

Svet v svojih sklepih Komisijo in države članice poziva, naj podprejo politike, usmerjene v model akademskega objavljanja, ki bo nepridobiten, z odprtim dostopom in v več formatih, brez stroškov za avtorje ali bralce. Nekatere države članice so v svojo nacionalno zakonodajo o avtorskih pravicah uvedle pravice do sekundarne objave, kar omogoča odprt dostop do akademskih publikacij, ki vključujejo javna sredstva. Svet spodbuja nacionalne politike in smernice odprtega dostopa, da bodo znanstvene publikacije takoj odprto dostopne na podlagi odprtih licenc. V sklepih je priznan pozitiven razvoj v smislu spremljanja napredka, na primer v okviru evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC), in predlagana vključitev spremljanja odprte znanosti v mehanizem za spremljanje evropskega raziskovalnega prostora. Prav tako so v sklepih Sveta države članice pozvane, naj podprejo pilotni program Open Research Europe (za vzpostavitev obsežne storitve za objavljanje raziskav z odprtim dostopom), uporabo odprtokodne programske opreme in standardov, priznajo in nagrajujejo dejavnosti medsebojnega strokovnega pregleda pri ocenjevanju raziskovalcev ter podprejo usposabljanje raziskovalcev na področju medsebojnih strokovnih pregledov in pravic intelektualne lastnine.

SKLEPI SVETA

Objavljeno v https://odprtaznanost.si/obvestila/svet-eu-poziva-k-preglednemu-pravicnemu-in-odprtemu-dostopu-do-akademskih-publikacij/

Slovenska skupnosti odprte znanosti

Univerza v Splitu je sprejela politiko odprte znanosti

Senat Univerze v Splitu je 30. marca 2023 sprejel politiko odprte znanosti Univerze v Splitu.

Temelji na Hrvaški deklaraciji o odprtem dostopu iz leta 2012, Unescovem priporočilu o odprti znanosti iz leta 2021, strategiji za raziskave in inovacije 2020-2024: Univerza v Splitu je sprejela politiko odprte znanosti, katere cilj je zagotoviti, da bodo rezultati znanstvenih raziskav odprti, dostopni in ponovno uporabni, povečati znanstveno sodelovanje in izmenjavo informacij v korist znanosti in družbe ter usmeriti procese ustvarjanja znanja zunaj tradicionalne znanstvene skupnosti.

Politika odprte znanosti želi doseči nekatere cilje evropske politike odprte znanosti, kot so uskladitev podatkov z načeli FAIR in njihova odprta izmenjava, dostopnost vseh recenziranih znanstvenih publikacij, zagotavljanje celovitosti raziskav in ponovljivosti rezultatov raziskav ter drugo. Univerza v Splitu spodbuja avtorje, da objavljene publikacije, raziskovalne podatke, izobraževalno gradivo za učenje in poučevanje ter raziskovalno programsko opremo/kode čim prej in odprto deponirajo v institucionalnem repozitoriju. Spodbuja se tudi izdelava načrta za upravljanje podatkov pred začetkom raziskovalnega procesa, odprta znanost pa se spodbuja z izobraževalnimi dejavnostmi in drugimi oblikami odprte znanosti, zlasti z aktivnim vključevanjem javnosti in državljanov v raziskovalni proces in upravljanje podatkov. Za boljše razumevanje vsebine politike je na koncu vključen glosar z opredelitvami uporabljenih izrazov.

Splitska univerza je postala druga hrvaška univerza, ki je sprejela politiko odprte znanosti, saj je Univerza na Reki svojo politiko sprejela septembra 2021.

Sklepi Sveta EU o vrednotenju raziskovalne dejavnosti in izvedbi odprte znanosti

Neposredna povezava: https://www.consilium.europa.eu/media/56958/st10126-en22.pdf

Kratka predstavitev sklepov Sveta EU o vrednotenju raziskovalne dejavnosti in izvedbi odprte znanosti na https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2022/06/10/council-provides-political-orientations-on-international-cooperation-open-science-and-european-missions/_

Kriza COVID-19 je poudarila potrebo po takojšnjem odprtem dostopu do znanstvenih publikacij, saj se je hiter dostop do najnovejših rezultatov raziskav izkazal za bistvenega pri hitrem odzivu na epidemiološko krizo. Odprta in bolj dostopna znanost ima ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in celovitosti raziskav in inovacij.

Svet EU v svojih sklepih o odprti znanosti predlaga skupno ukrepanje v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru na treh področjih: reforma sistemov vrednotenja raziskovalne dejavnosti, razvoj zmogljivosti za akademsko založništvo in znanstveno komunikacijo ter spodbujanje večjezičnosti za večjo prepoznavnost raziskovalnih rezultatov EU. Izboljšave na teh treh področjih bodo naredile raziskovalne kariere privlačnejše, olajšale znanstvene izmenjave ter zbližale znanost in družbo.

ARGOS (spletna stran)

https://argos.openaire.eu/

ARGOS je odprta storitev, ki poenostavlja upravljanje, validacijo, spremljanje in vzdrževanje ter objavo načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Sodelujočim (raziskovalcem, vodjem, nadzornikom itd.) omogoča ustvarjanje uporabnih načrtov (DMP), ki se lahko prosto izmenjujejo med infrastrukturami za izvajanje posebnih vidikov procesa ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z nameni in zavezami lastnikov podatkov.

Assessing the reproducibility of research results in EU Framework Programmes for Research (poročilo)

https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/36fa41a8-dbd5-11ec-a534-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-258073463

Cilj študije »Ocenjevanje ponovljivosti rezultatov raziskav v Okvirnih programih EU za raziskave« je pomagati Evropski komisiji pri razumevanju, testiranju in spremljanju napredka ponovljivosti skozi čas in med programi. Študija se je osredotočila predvsem na stanje ponovljivosti med izvajanjem Obzorja 2020. Študija se je oprla na zasnovo raziskave z mešanimi metodami, ki je združevala kvalitativno besedilno analizo 50 projektov Obzorja 2020, kvantitativno oceno 300 projektov Obzorja 2020, pa tudi veliko anketo za raziskovalce, urednike revij in financerje raziskav. Zbrani podatki kažejo, da je, čeprav je ponovljivost raziskav pomembno načelo za zainteresirane strani na splošno, stopnja izvajanja praks, povezanih s ponovljivostjo, zelo mešana. Ugotovitve kažejo, da so ključne ovire za ponovljivost kulturni dejavniki na znanstvenem področju (npr. pritiski za objavljanje, pomanjkanje poznavanja raziskovalnih praks, povezanih s ponovljivostjo) in dojemanje, da je ponovljivost draga v smislu časa in virov. Na podlagi teh ugotovitev ta študija ponuja obsežen sklop priporočil za financerje raziskav, da premagajo obstoječe ovire in povečajo ponovljivost raziskav in inovacij, ki jih financira EU.

Dostopnost