Občanska znanost ima širok pomen in številne vloge.
Temeljno poslanstvo skupnostne znanosti je odkrivanje novih znanstvenih dognanj, a sočasno s tem tudi deljenje znanja med deležniki. Vključevanje laičnih raziskovalcev v raziskovalne projekte skupnostne znanosti lahko predstavlja most med lokalno skupnostjo in raziskovalnimi organizacijami. Seznanjanje s konkretnimi izkušnjami služi profesionalnim raziskovalcem za preverjanje teoretičnih izhodišč in kot vir novih idej na njihovih področjih delovanja. In nenazadnje, skupnostna znanost omogoča širše razumevanje znanstvenega dela ter enostavnejšo aplikacijo rezultatov tega dela v skupnosti.
Na eni strani imamo profesionalne raziskovalce s konkretnimi raziskovalnimi problemi in izzivi, ki so praviloma zaposleni v raziskovalnih organizacijah, ni pa to nujno. Lahko so na primer tudi samostojni raziskovalci ali pa raziskovalci, ki so zaposleni v drugih organizacijah (npr. v srednjih šolah ali v komercialnih organizacijah).
Na drugi strani so predstavniki širše skupnosti, ki imajo želje in ambicije, da se v raziskovalne projekte vključijo. To so pogosto posamezniki, ki prostovoljno ali pa tudi poklicno že delujejo na področju, kjer bo potekala raziskava.
Pri povezovanju deležnikov imajo velik pomen visokošolske knjižnice. Visokošolske knjižnice namreč imajo možnost, da s svojim delovanjem spodbujajo povezovanje med raziskovalci in širšo skupnostjo ter s tem postajajo nekakšen inkubator projektov skupnostne znanosti. Pomen pri zagotavljanju pogojev za izvajanje skupnostne znanosti imajo tudi splošne knjižnice, sploh pri raziskavah, ki so omejene na lokalno okolje.
Načela občanske znanosti
European Citizen Science Association je sprejel 10 načel občanske znanosti. Ta načela je podpirla tudi organizacija Science Europe.
Povzetek načel:
- Projekti skupnostne znanosti aktivno vključujejo posameznike v znanstvene procese, ki ustvarjajo novo znanje in znanstvena dognanja.
- Rezultati projektov skupnostne znanosti so konkreteni znanstveni rezultati.
- Koristi od sodelovanja imajo tako poklicni znanstveniki, kot tudi vsi ostali sodelujoči v projektih skupnostne znanosti.
- Vsi sodelujoči pri projektih skupnostne znanosti lahko sodelujejo v različnih fazah znanstvenega procesa.
- Vsi sodelujoči pri projektih skupnostne znanosti so dobro informirani o poteku raziskovalnega dela.
- Skupnostna znanost ima enak pomen kot katerikoli druga raziskovalna metoda, ima tudi svoje omejitve in predsodke, ki se je treba zavedati in jih vseskozi upoštevati.
- Podatki in metapodatki, pridobljeni v projektih skupnostne znanosti so javno dostopni, rezultati so objavljeni v odprtem dostopu.
- Vsi sodelujoči pri projektih skupnostne znanosti so navedeni v rezultatih projektov in v publikacijah.
- Programi skupnostne znanosti so ocenjevani na podlagi znanstvenih rezultatov, na podlagi kakovost raziskovalnih podatkov, na podlagi izkušenj udeležencev in na podlagi širšega družbenega ali političnega vpliva.
- Vodje projektov skupnostne znanosti naj upoštevajo pravna in etična vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami, z intelektualno lastnino, s sporazumi o izmenjavi podatkov, z zaupnostjo, s citiranjem in z vplivi na okolje pri izvajanju raziskovalne dejavnosti.
Dokumenti in povezave
DOKUMENTI
Ten Principles of Citizen Science,European Citizen Science Association. (2019)
Strokovno združenje European Citizen Science Association (ECSA) je izdalo načela raziskovalnedga dela v okolju skupnostne znanosti. Načela opredeljujejo skupnostno znanost kot kredibilno metodo raziskovalnega dela, opozarjajo na omejitve in pasti ter določajo odgovornosti raziskovalcev.
Citizen science at universities: Trends, guidelines and recommendations (2016)
V dokumentu je League of European Research Universities (LERU) izdala priporočila za izvajanje skupnostne znanosti na visokošolskih organizacijah.
Open Science and its role in universities: A roadmap for cultural change (2018)
V dokumentu je League of European Research Universities (LERU) podrobno opredelila način prehoda raziskovalnih organizacij v odprto znanost. Navedli so 8 stebrov odprte znanosti, ki so: 1. spremembe na področju znanstvenega založništva, 2. deljenje podatkov po načelih FAIR, 3. European Open Science Cloud (EOSC), 4. trening in veščine za odprto znanost, 5. nagrajevanje in spodbude, 6. spremembe pri vrednotenju raziskovalnega dela, 7. raziskovalna integriteta in 8. skupnostna znanost (LERU, 2018).
LIBER Open Science Roadmap (2018)
Evropsko združenje akademskih knjižnic LIBER (The European Association of European Research Libraries) je leta 2018 v dokumentu Open Science Roadmap izdalo priporočila akademskim knjižnicam za izvajanje aktivnosti ‚skupnostne znanosti. Priporočila poudarjajo vlogo akademskih knjižnic pri zagotavljanju ustrezne infrastrukture, pri zagotavljanju ustreznih meril kakovosti in odgovornosti pri raziskovalnem delu v okviru projektov skupnostne znanosti pri zagotavljanju internih smernic in navodil pri projektih ter pri zagotavljanju ustrezne podpore pri delu z raziskovalnimi podatki, meta podatki in znanstvenimi objavami. LIBER je ‚citizen science‘ prepoznal kot enega izmed nosilcev kulturnih sprememb pri raziskovalnem delu.
Green paper on Citizen Science for Europe: Towards a society of empowered citizens and enhanced research (2014)
Evropska komisija je v dokumentu Green paper on Citizen Science for Europe: Towards a society of empowered citizens and enhanced research prepoznala skupnostno znanost kot pomemben vidik prehoda v odprto znanost. Podala je tudi definicije skupnostne znanosti.
Evaluation of Research Careers fully acknowledging Open Science Practices (2018)
Evropska komisija je leta v platformi Open Science Policy Platform (OSPP) prepoznala skupnostno znanost kot enega stebrov odprte znanosti. Drugi stebri so po OSPP še: odprti raziskovalni podatki, EOSC, metrike nove generacije, vzajemno učenje na področju altmetrike in nagrajevanja aktivnosti v okolju odprte znanosti, spremembe na področju znanstvene komunikacije, nagrajevanje, raziskovalna integriteta in ponovna raba rezultatov raziskovanja, izobraževanje in veščine.
POVEZAVE: