2. 8. 2023 se je pričel projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«, v okviru katerega bodo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in 20 slovenskih javnih raziskovalnih organizacij prilagodile svoje delovanje v skladu z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter s praksami in načeli odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru. Odprta znanost obsega odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.
Projektni konzorcij sestavljajo:
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot koordinatorka projekta,
Geološki zavod Slovenije,
Gozdarski inštitut Slovenije,
Inštitut za hidravlične raziskave, Ljubljana,
Institut “Jožef Stefan”,
Inštitut za narodnostna vprašanja,
Inštitut za novejšo zgodovino,
Kemijski inštitut,
Kmetijski inštitut Slovenije,
Nacionalni inštitut za biologijo,
Pedagoški inštitut,
Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto,
Urbanistični inštitut Republike Slovenije,
Zavod za gradbeništvo Slovenije,
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje,
Znanstveno-raziskovalno središče Koper,
Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu,
Univerza v Ljubljani (v okviru katere enega od delovnih sklopov vodi Arhiv družboslovnih podatkov),
Univerza v Mariboru (v okviru katere enega od delovnih sklopov vodi Univerzitetna knjižnica Maribor) in
Univerza na Primorskem.
Namen projekta je ozaveščanje, izobraževanje in opolnomočenje sodelavcev konzorcijskih partnerjev z ustreznimi znanji in kompetencami s področja odprte znanosti, priprava izobraževalnega gradiva, vzpostavitev podpornih struktur ter prilagoditev mehanizmov delovanja konzorcijskih partnerjev v skladu z načeli odprte znanosti. Poleg konzorcijskih partnerjev bo projekt naslovil druge pomembne deležnike v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, tj. zasebne raziskovalne in visokošolske organizacije, zasebne raziskovalce, javne agencije (ARIS, NAKVIS), druge javne zavode (npr. Arnes, knjižnice), poslovne subjekte in druge zainteresirane javnosti.
Do zaključka projekta dne 30. 6. 2026 bo konzorcij izvedel najmanj 30 javnih predavanj o aktualnih temah s področja odprte znanosti ter 4 nacionalne dogodke z mednarodno udeležbo. Definiral bo profile podpornih strokovnjakov za področje odprte znanosti in ravnanja z raziskovalnimi podatki ter izdelal katalog njihovih kompetenc. Izvedel bo serijo specialističnih izobraževanj za začetne tovrstne strokovnjake na konzorcijskih partnerjih in drugih zainteresiranih institucijah ter vzpostavil podporne strukture ob začetku njihovega delovanja. Pripravil bo izobraževalno gradivo za delovanje po načelih odprte znanosti s poudarkom na ravnanju z raziskovalnimi podatki, tako v spletni kot tiskani obliki. Evalviral bo obstoječe akte in procese na konzorcijskih partnerjih, izdelal predloge za formalne podlage delovanja po načelih odprte znanosti ter izvedel pilotne prilagoditve. Zavedanje o pomenu odprte znanosti bo v čim večji meri razširil tudi v strokovni in splošni javnosti.
V monografiji avtorica preučuje vpliv načel in praks odprte znanosti v sodobnem raziskovanju ter njihovo povezanost s spoznavno teorijo v znanosti. Knjiga se osredotoča na analizo pomislekov, ki so spodbudili pozive po večji odprtosti v znanstvenem raziskovanju. Poudarja, da klasična interpretacija odprtosti kot zgolj deljenje virov, ki se pogosto pojavlja v pobudah in politikah odprte znanosti, lahko privede do neželenih posledic, kot sta omejevanje raznolikosti spoznanj in poslabšanje spoznavne pravičnosti, kar lahko vodi v nezanesljivo in neetično znanje.
Nasprotno pa avtorica v delu predlaga, da bi morali odprtost razumeti kot prizadevanje za vzpostavljanje premišljenih povezav med raziskovalnimi praksami. Osredotoča se na procesno naravnanost raziskovanja kot orodja za učinkovito in odgovorno delovanje. Zastavlja se vprašanje, kako doseči odprtost, ki bo spodbujala raznolikost idej in sodelovanje, ter tako prispevala k napredku znanosti.
Elektronska knjiga “Philosophy of Open Science” je na voljo v odprtem dostopu na platformi Cambridge Core.
Spletni sestanek bo potekal v torek, 21. novembra 2023, popoldne (12.00-18.00), na dnevnem redu pa bodo le točke odločanja. Dnevni red in podrobnosti o registraciji sledijo. Spodaj si lahko ogledate zaključni posnetek 6. generalne skupščine, ki je potekala maja lani v Bruslju.
Zaključni video 6. generalne skupščine združenja EOSC
Statut združenja EOSC: povratne informacije sprejemamo do 20. avgusta
Člani združenja EOSC so vabljeni, da komentirajo najnovejšo različico osnutka statuta, ki je bil predstavljen na GA#6 maja in poslan po elektronski pošti. Nadaljnje povratne informacije bomo sprejemali do 20. avgusta 2023. Po tem bomo delali na integraciji in konsolidaciji vseh vnosov, ki jih bomo prejeli, ter izvedli zunanji pravni pregled. Osnutek končne različice statuta bo predstavljen pravočasno za naslednjo generalno skupščino jeseni. Če imate kakršna koli vprašanja, se obrnite na sekretariat EOSC-A: info@eosc.eu
Oglejte si bruseljski dogodek EOSC-A o pospeševanju prehoda na odprto znanost Kot del priprave na konferenco švedskega predsedstva o “Potencialu raziskovalnih podatkov” 12. junija je Združenje EOSC organiziralo skupno sejo o “Pospeševanju prehoda na odprto znanost” s svojimi švedskimi člani SLU (Švedska univerza). kmetijskih znanosti) in VR (Švedski raziskovalni svet). Izmenjava je bila zasnovana kot raziskovanje možnih poti vplivanja na pospešitev prehoda na odprto znanost in je vsebovala glavne predstavitve prorektorja SLU za sodelovanje in spremljanje okolja & Ocena Anna Lundhagen, višja raziskovalka pri VR Sumithra Velupillai; in predsednik združenja EOSC Karel Luyben. Preberite celoten članek na eosc.eu.
Licenčna pogodba s Springer Nature za leto 2023 korespondenčnim avtorjem s članic slovenskega konzorcija omogoča 155 brezplačnih objav člankov (vavčerji brez plačila APC – Article Processing Charge) v odprtem dostopu v ca. 2.080 hibridnih revijah založnika.
Vavčerji veljajo za naslednje vrste objav v hibridnih revijah založnika: Original Paper, Review Paper, Brief Communication in Continuing Education.
Za objave v hibridnih revijah po porabljeni kvoti vavčerjev in za objave v založnikovih revijah zlatega odprtega dostopa velja redna cena APC, popusta ni!
Ažuren seznam naslovov hibridnih revij, za katere veljajo navedene ugodnosti, je na voljo na spletni strani Springer Nature – prvi list excel tabele s seznamom za objavljanje (Publishing Access). Na drugem listu je seznam revij Springer in partnerskih založb Adis, Academic Journals in Palgrave Macmillan, ki so na voljo le za branje (Reading Access).
Splošni pogoji: • članek je SPREJET v objavo v letu 2023, • korespondenčni avtor oz. avtor, ki odda članek v založnikov sistem, prihaja z ene od članic konzorcija, • pravilna navedba podatkov (naziva) avtorjeve institucije, • identifikacija avtorja z e-mail naslovom z domeno institucije.
Avtor po sprejemu članka v objavo v založnikovem sistemu izbere možnost odprte objave, pripadnost korespondenčnih avtorjev institucijam konzorcija in upravičenost do popusta potrjujejo kontaktne osebe v knjižnicah institucij – založnikova predstavitev korakov pri oddaji članka.
Pregled porabe vavčerjev je na povezavi (zavihek Pregled – vavčerji).
Osnovne informacije o konzorcijski pogodbi za odprto objavljanje in opis postopka za avtorje so dostopne tudi na založnikovi spletni strani.
Avtorji lahko delijo svoje raziskave z drugimi raziskovalci v vseh stopnjah postopka objave, vendar je potrebno pri tem upoštevati založnikove pogoje How to Share | Authors | Springer Nature.
Težko pričakovana pobuda OpenAIRE se od 25. do 27. septembra vrača v Madrid v Španiji. Četrto izdajo Open Science Fair soorganizirata OpenAIRE in španska fundacija za znanost in tehnologijo (FECYT), španski NOAD. Eden ključnih dogodkov Open Science pod okriljem španskega predsedstva Svetu Evropske unije. S temo »Charting the Course: Reimagining Open Science for Future Generations« program obljublja, da bo razkril vznemirljive možnosti in raziskal, kako lahko s sodelovanjem oblikujemo prihodnost odprte znanosti za prihodnje generacije. Privlačen dnevni red vključuje 40 plakatov, 24 bliskovitih govorov, 13 predstavitev, 11 delavnic, 2 panelni razpravi in 2 osrednja govora, ki se vrtijo okoli letošnje osrednje teme.
