Uvod v upravljanje z raziskovalnimi podatki

Kaj so raziskovalni podatki?

Vse, kar je bilo uporabljeno ali ustvarjeno med raziskovalnim procesom in podpira oz. potrjuje izsledke raziskave.

Oblak besed o raziskovalnih podatkih

Raziskovalni podatki so stvarni zapisi (numerični rezultati, besedilni zapisi, slikovno in zvočno gradivo), ki se uporabljajo kot primarni viri za namene znanstvenih raziskav, in so v znanstveni skupnosti splošno sprejeti kot potrebni za potrditev izsledkov raziskav.

Vir: OECD

Že na začetku raziskav zbiramo, ustvarjamo in uporabljamo podatke. Upravljanje raziskovalnih podatkov (research data management oz. RDM) je pomemben del raziskovalnega procesa. Zajema vse dejavnosti, povezane z življenjskim krogom raziskovalnih podatkov: zbiranjem, opisovanjem, shranjevanjem, obdelavo, analiziranjem, arhiviranjem in dostopom do podatkov.

Življenjski cikel raziskovalnih podatkov

shema življenjskega cikel raziskovalnih podatkov

Gaelen Pinnock, CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons

Zakaj upravljamo raziskovalne podatke?

  • dosežemo večji raziskovalni vpliv (citiranje, dosegamo širšo strokovno javnost),
  • zadostimo zahtevam financerjev in založnikov,
  • poskrbimo za ponovljivost (zagotovimo razumljive, ponovno uporabne podatke in reproducibilnost raziskav – ang. reproducibility),
  • v izogib izgubi podatkov,
  • pripomoremo k transparentnosti in kakovosti raziskav,
  • ohranjamo raziskovalno integriteto,
  • prihranimo čas pri prihodnjih raziskavah,
  • so del naše znanstvene produkcije – možnost citiranja.

Dobro upravljanje podatkov je koristno za nas in za druge. Pripomore k najdljivosti naših podatkov in njihovo dostopnost za ponovno uporabo, ob koncu projekta pa nam olajša arhiviranje in deljenje podatkovnih naborov.

Viri:

OECD (2007), OECD Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Fundinghttps://doi.org/10.1787/9789264034020-en-fr.

Arhiv družboslovnih podatkov (2020), Zakaj odprti podatki?. http://adp.fdv.uni-lj.si/usposobi/odprti_podatki/.

Dostopnost