Vrednotenje znanstveno-raziskovalnega dela
Znanstvene odprtodostopne revije so podvržene uveljavljenim pravilom znanstvenega komuniciranja, to je recenzentskem postopku, kvalitetnim uredniškim odborom, rednem izhajanju. Prav zaradi svoje kvalitete jih je vse več vključenih tudi v baze Web of Science, Scopus in umeščenih v DOAJ ali DOAB sezname.
Čeprav se veliko govori o vzpostavitvi novega sistema vrednotenja DORA, ki bi temeljil predvsem na vsebini objave, pa je trenutno še vedno v veljavi vrednotenje, ki temelji na klasičnem vrednotenju po faktorju vpliva Journal Citation Reports JCR ali Source Normalized Impact per Paper SNIP-a. Pri preverjanju faktorja revije moramo biti pozorni na leto izida članka v reviji, saj se upošteva faktor revije za isto leto, ter na lažne, zavajajoče metrike, katerih imena so pogosto zelo podobna Journal Citation Reports JCR in/ali Source Normalized Impact per Paper SNIP (npr. Journal Impact Factor (JIF), Journal Impact Factor, JIF, SIF, ISI,…)
V Sloveniji pa se pri vrednotenju za razpise ARRS (sofinanciranje raziskovalne dejavnosti, pridobitev znanstvenega naziva) upoštevajo se merila ARRS, ki vsako leto objavi sezname Mednarodne bibliografske baze podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-A), Revije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-B), Mednarodne založbe, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-C) in Zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus, ki se upošteva pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-D).
Prav tako pa ima vsaka univerza in visokošolska inštitucija svoja merila za pridobitev akademskega naziva in habilitacije.
Za Univerzo v Mariboru več o tem Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv na UM in Priloga 1 Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev UPB 2.
