Iskanje kakovostnih odprto dostopnih virov
Znanstvena dela v odprtem dostopu predstavljajo kakovosten in splošno dostopen vir znanstvenih informacij. V poplavi informacij je vendarle potrebno oceniti njihovo ustreznost in verodostojnost. V teh okoliščinah se namreč pojavljajo pogoste zavajajoče spletne storitve in vsebine. Več v predavanju M. Pušnika: Nezaupanja vredne založniške prakse in na raziskovalnem vodiču Nepoštene založniške prakse.
Eno najbolj pomembnih meril relevantnosti informacij temelji na oceni platforme, kjer je bila informacija pridobljena. Če gre za članek iz znanstvene revije, lahko enostavno preverimo, ali gre za verodostojen vir informacij (na primer, preverimo, v katerih podatkovnih zbirkah je revija indeksirana, ali je revija označena z verodostojnim faktorjem vpliva (na primer Impact Factor, SNIP ipd.), kdo je založnik revije, kako je sestavljen uredniški odbor, informacije o recenzijskem sistemu, ali je licenca pravilno označena, kdo in kje citira izbran članek in podobno). Pri zlatih revijah, ki izhajajo šele krajši čas, posebej pozorno preverimo založnika.
Enostaven pristop pri iskanju kakovostnih odprto dostopnih virov informacij je uporaba iskalnikov ali orodij za pridobivanje znanstvenih informacij v odprtem dostopu, na primer CORE (COnnecting REpositories), BASE (Bielefeld Academic Search Engine) ali Unpaywall. Ta orodja in nekateri drugi ponudniki omogočajo namestitev posebnih razširitev za brskalnike (browser extensions) za sprotno preverjanje odprte dostopnosti prikazanih dokumentov in vsebin.
Že nekaj časa sta v uporabi Unpaywall in EndNote Click (prej Kopernio) razširitvi za Chrome.
CORE Discovery temelji na iskalniku po trenutno največjem naboru dokumentov z odprto dostopnimi vsebinami, CORE, omogoča pa tudi dostop do vsebin drugih storitev izven CORE. Je edino orodje, ki lahko locira dokumente z »neznanim« DOI ali dokumente, ki DOI identifikatorja sploh nimajo. Poleg tega je na voljo tudi kot vtičnik za repozitorije – metapodatkom o gradivu doda povezave do odprto/prosto dostopnih različic dokumenta (več na https://core.ac.uk/services/discovery/).
Obstajajo tudi podatkovne zbirke, ki omogočajo iskanje izključno po zlatih revijah. Najbolj znana tovrstna zbirka je Directory of Open Access Journals (DOAJ). Zlate revije, indeksirane v DOAJ, izpolnjujejo stroge kriterije za uvrstitev v zbirko.
Podobno obstajajo podatkovne zbirke za iskanje po odprto dostopnih znanstvenih monografijah, na primer Directory of Open Access Books (DOAB), ki vsebujejo podatke o znanstvenih monografijah univerzitetnih in znanstvenih založb.
Določanje kakovosti informacij, pridobljenih v repozitorijih, je običajno nekoliko bolj zahtevno. Zaupanja vredne repozitorije poiščemo v imenikih repozitorijev, kot sta Directory of Open Access Repositories (OpenDOAR) ali Registry of Open Access Repositories (ROAR). Zaupanja vredni slovenski repozitoriji se povezujejo v okviru Nacionalnega portala odprte znanosti.
Raziskovalci za pridobivanje gradiv in informacij zelo pogosto uporabljajo medsebojno izmenjavo ali deljenje preko akademskih družbenih omrežij in platform za sodelovanje, kot so na primer Academia, ResearchGate, Mendeley, figshare. Pri tem je potrebno uporabiti možnosti, ki so v skladu s politikami založnikov. Koristne informacije in praktična orodja za hitro in enostavno deljenje člankov lahko najdemo na portalu How can I share it. Vsekakor je v nejasnih primerih priporočljivo preveriti politiko posameznega založnika.
