Vabimo vas na spletni dogodek: Poglavje XXXVIII Focus on Open Science: PARIZ
Pri 38. poglavju smo sodelovali z univerzo Paris Nanterre. Ugledna zasedba govorcev bo delila izkušnje o izvajanju strategij Open Science. Dogodek bo potekal virtualno 27. septembra 2022 ob 10.00 po srednjeevropskem času.
Strokovnjaki za ravnanje z raziskovalnimi podatki (RDM), kot so podatkovni skrbniki (Data stewards), igrajo vse pomembnejšo vlogo v raziskovalnih praksah. Vendar taka vloga v akademskem sistemu ni priznana kot poklic. S to anketo bi radi bolje razumeli trenutne in prihodnje karierne perspektive ljudi, ki so bili/so zaposleni kot skrbniki podatkov ali delajo v podobnih podpornih vlogah RDM, in poiskati udeležence (prostovoljce), ki bi lahko podali več vpogleda v njihovo delo. Ta začetna študija bo služila kot izhodišče za preučevanje karierne poti skrbnikov podatkov v različnih regijah in organizacijah.
Anketa bo zaključena 20. oktobra 2022. Rezultati ankete bodo objavljeni v blogih in deljeni prek poštnega seznama RDA.
Prosimo, pomagajte nam pri nadaljnjem razširjanju sporočila znotraj vašega omrežja, zlasti s kolegi iz Afrike, Azije, Avstralije/Oceanije, Severne in Južne Amerike.
Vodič za arhiviranje podatkov (Data Archiving Guide – DAG), ki smo ga pripravili partnerji v konzorciju CESSDA je pomemben vir informacij za podatkovne arhiviste, saj je zasnovan na način, da zaposlenim v arhivih in repozitorijih omogoča učenje in razumevanje postopkov in dela v tovrstnih organizacijah.
Celodnevna delavnica je namenjena predvsem novim zaposlenim v različnih podatkovnih arhivih in repozitorijih ter vsem, ki jih tematika zanima.
Projekt CeOS_SE — Za z občansko znanostjo izboljšana odprta znanost v visokošolskih ustanovah jugovzhodne Evrope. Člani projekta se bodo prvič osebno srečali na prihajajočem Transnacionalnem projektnem srečanju in LTTA (Aktivnost učenja, poučevanja in usposabljanja) v Zagrebu na Hrvaškem. Spremljajte Twitter, Facebook, LinkedIn in spletno stran projekta za novice. Več o projektu na splošno. Tukaj se prijavite na glasilo CeOS_SE.
Zimski dogodek LIBER je naslednji letni dogodek od 1. do 2. decembra na Vrije Universiteit Amsterdam. Dogodek je namenjen posebej članom LIBER. To bo prostor, kjer se bomo povezovali in pridobivali nove navdihe o različnih temah našega področja. Služil bo kot spodbuden forum za predstavitev in razpravo o delu, ki ga izvajajo delovne skupine LIBER, in mednarodnih projektih, v katere je LIBER vključen kot partner. Preberite več tukaj.
v okviru Mreže znanja 2022, hotel Four Points by Sheraton Ljubljana, 11. oktober 2022
Dan odprte znanosti 2022 je dogodek Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, raziskovalnih organizacij, Univerzitetne knjižnice Maribor in javnega zavoda Arnes. Konferenca je del serije tripartitnih dogodkov EOSC in je tudi prvo srečanje Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ).
V preteklem letu so se vse članice Evropske unije, skupaj z Evropsko komisijo, zavezale k prenovi Evropskega raziskovalnega prostora. Rdeča nit reforme pri prenovi preoblikovanja je prehod na odprto znanost in v tem okviru tudi vzpostavitev EOSC, Evropskega oblaka odprte znanosti.
Slovenija je konec lanskega leta sprejela nov zakon o znanosti, s katerim smo omogočili tudi izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti po načelih odprte znanosti. Temu pa bo potrebno prilagoditi tudi financiranje.
Za podporo raziskovalnim organizacijam pri prehodu na delovanje po načelih odprte znanosti smo v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 predvideli ustanovitev nacionalne skupnosti za odprto znanost. Konferenca Dan odprte znanosti 2022 predstavlja enega od uvodnih dejanj pri vzpostavljanju Slovenske skupnosti odprte znanosti.
Dan odprte znanosti 2022 povezuje ključne deležnike, tj. Združenje EOSC (EOSC Association), Evropsko komisijo, nacionalne akterje, oblikovalce politik, financerje in Slovensko skupnost odprte znanosti. Dogodek je del serije tripartitnih dogodkov EOSC, ki jih spodbuja Evropska komisija, Združenje EOSC in usmerjevalni odbor EOSC, v katerem so zastopane države članice in pridružene članice EU.
Na konferenci bomo spregovorili o zavezah Evropskega raziskovalnega prostora in pričeli tlakovati pot usklajenemu napredku slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti in evropskih smernic, povezovanju odločevalcev in oblikovalcev politik, izvajalcev znanosti ter ponudnikov storitev, s ciljem oblikovati spodbudno raziskovalno okolje, ki ustvarja rezultate raziskav po načelih FAIR.
Na dogodek se je potrebno prijaviti. Število mest je omejeno, dogodek pa boste lahko spremljali tudi preko video prenosa v živo.
Projekt NI4OS-Europe organizira enega največjih dogodkov v živo v okviru trajanja projekta, regionalno konferenco EOSC. Dogodek bo poudaril dosežke NI4OS-Europe in njegov prispevek k napredovanju JV regije Evrope pri sodelovanju v evropskem oblaku odprte znanosti. Program bo zajemal teme, kot so evropski oblak odprte znanosti, odprta znanost in z njo povezane politike, pa tudi poglede raziskovalcev na storitve in infrastrukturo. Ker gre za 20. obletnico Budimpeštanske pobude za odprti dostop (BOAI), je ta konferenca odlična priložnost, da opozorimo na njen pomen v gibanju za odprti dostop in proslavimo obletnico.
Konferenca bo potekala 28. in 29. septembra 2022 na Univerzi za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti (Budapest University of Technology and Economics). Omogočeno bo tudi spremljanje na daljavo preko videokonference.
Dogodek je namenjen visokošolski in raziskovalni sferi, strokovnjakom za infrastrukturo, ponudnikom storitev, strokovnjakom za odprto znanost in oblikovalcem politik.
Vabljeni, da se dogodka udeležite in vabilo delite v svojih krogih.
ZDA so leta 2008 uvedle zeleni odprti dostop za publikacije na podlagi raziskav, ki jih financirajo Nacionalni inštituti za zdravje (National Institutes of Health, NIH). Takrat sprejeti zakon zahteva, da je vse tovrstne publikacije potrebno arhivirati v javno dostopnem repozitoriju PubMedCentral najkasneje v enem letu po objavi. Od takrat naprej je ameriški kongres večkrat neuspešno poskušal enako politiko, kot velja za NIH, uzakoniti tudi za ostala zvezna telesa. Da bi proces premaknila z mrtve točke, je Bela hiša leta 2013 izdala direktivo o odprtem dostopu do publikacij in podatkov, ki zadeva vse zvezne agencije s proračuni za raziskovanje in razvoj v vrednosti vsaj 100 milijonov USD.
Na področju odprtega dostopa v ZDA se zdaj obeta nov napredek. Administracija predsednika Joeja Bidna je 25. 8. 2022 odredila, da morajo zvezne agencije do konca leta 2025 v odprtem dostopu brezplačno objaviti vse javno financirane publikacije takoj po objavi končnega recenziranega rokopisa (postprint). Odprto morajo objaviti tudi podatke, na katerih temeljijo te publikacije, in sicer “brez odlašanja”. Bela hiša je s tem bistveno omejila, vendar ne formalno odpravila, zmožnosti znanstvenih založnikov, da končne različice javno financiranih publikacij do enega leta ohranijo za naročniškim plačilnim zidom (pod embargom). S tem se politika odprtega dostopa v ZDA približuje politiki kOAlicije S.
Podrobnosti novih ukrepov, vključno s financiranjem odprtega dostopa, za zdaj sicer ostajajo nedorečene. Znano je, da krepi ne predvidevajo ene same poti do odprtega dostopa, npr. izključno prek objavljanja v zlatih revijah. Raziskovalci, ki objavljajo v naročniških revijah, bodo imeli možnost objaviti končni recenzirani rokopis (postprint) v javnem repozitoriju ali na drugem podobnem mestu, ki ga bo odobrila agencija. Znanstveni založniki pa bodo za plačilnim zidom še vedno lahko ohranili svoje založniško oblikovane publikacije (version of record, VoR). Vsaka zvezna agencija mora oblikovati svojo politiko odprtega dostopa do konca leta 2024 in jo uvesti do konca leta 2025.
Po ocenah Urada za znanost in tehnološko politiko Bele hiše je bilo leta 2020 na podlagi zveznega financiranja ustvarjenih 195.000 do 263.000 znanstvenih člankov ali približno 7–9 % svetovne znanstvene produkcije, ki je tisto leto znašala 2,9 milijona člankov.
Science Europe*, European University Association in dr. Karen Stroobants so ob podpori Evropske komisije pripravili dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti, ki je bil 20. 7. 2022 objavljen na spletni strani Science Europe. Dokument je bil v pripravi od januarja 2022 in upošteva prispevke več kot 350 raziskovalnih organizacij iz več kot 40 držav. Vključuje načela, zaveze in časovne okvire za reformo ter določa načela delovanja za koalicijo organizacij, ki bodo pripravljene sodelovati pri izvajanju sprememb.
Vizija koalicije je, da se pri vrednotenju raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij začne upoštevati raznolike rezultate, prakse in dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost in učinek raziskav. To zahteva, da se vrednotenje raziskovalne dejavnosti utemelji predvsem na podlagi kvalitativne presoje, pri kateri je osrednjega pomena recenzijski proces, podprt z odgovorno uporabo kvantitativnih kazalnikov. Takšen način vrednotenja bi bilo potrebno vpeljati pri odločitvah o zaposlovanju, napredovanju in nagrajevanju ter financiranju raziskovalnih projektov, raziskovalnih organizacij in njihovih podenot.
Reforma, ki jo dokument predvideva, je zasnovana zelo praktično, s poudarkom na 4 temeljnih in 6 podpornih zavezah, katerih namen je povečati izvedljivost in dejanski učinek reforme. Zaveze so ključnega pomena za uveljavitev odgovornih raziskovalnih praks in predstavljajo skupno osnovo za vsa akademska področja in discipline. Science Europe bo začela zbirati podpise v podporo reformi 28. 9. 2022 v času Evropskih dnevov raziskav in inovacij, vendar je mogoče že zdaj koordinatorjem procesa pri Science Europe predhodno najaviti svojo podporo.
Univerza na Dunaju z oktobrom 2022 uvaja izredni program nadaljnjega izobraževanja za podatkovne skrbnike (data stewards), specializirane za upravljanje raziskovalnih podatkov v raziskovalnih ustanovah. Program bo trajal dva semestra in povezal najnovejša dognanja o ravnanju z raziskovalnimi podatki, odprti znanosti in odprtem raziskovanju z nalogami podatkovnih skrbnikov. Potekal bo v angleščini pretežno prek spleta in bo ovrednoten s 15 kreditnimi točkami.
