ECSA letno poročilo
ECSA, Evropska organizacija občanske znanosti, je objavila letno poročilo.
https://ecsa.ngo/wp-content/uploads/2022/06/2021_ECSA-annual-report.pdf
Začetni komplet za občansko znanost
Odkrijte začetni komplet za državljansko znanost, ki ga je za projekt EUTOPIA TRAIN razvil urad za sodelovanje v znanosti Vrie Univestitet Brussel (v sodelovanju z imec-SMIT).
„Začetni komplet za občansko znanost“ ponuja informacije raziskovalcem, ki so novi v občanski znanosti in razmišljajo o začetku raziskave (projekta) občanske znanosti, ne glede na znanstveno disciplino. Je vodnik za začetnike, temelj z najnujnejšimi informacijami za začetek.
Začetni komplet je sestavljen iz različnih modulov:
Modul I – Začnite se učiti o občanski znanosti. Ta prvi modul razmišlja o različnih izrazih in značilnostih, ki se uporabljajo za opis občanske znanosti. Naštete so prednosti raziskovanja občanske znanosti, raznolikost področja pa je ponazorjena s študijami primerov v vseh znanstvenih vejah in disciplinah.
Modul II – Ugotovite, ali je občanska znanost prava za vaše raziskave. Preden se lotite projekta občanske znanosti, morate razmisliti, ali je primeren za vaše raziskave. Ta modul ponuja nekaj refleksivnih vprašanj in okvirov odločanja za ugotavljanje primernosti pristopa občanske znanosti.
Modul III – Ključni dejavniki zasnove za uspešno občansko znanost: Ta zadnji modul predstavlja ključne dejavnike zasnove za načrtovanje in razvoj vašega raziskovanja (projekta) občanske znanosti.
https://eu-citizen.science/resource/342
Začetni komplet za občansko znanost je namenjen raziskovalcem, ki še niso seznanjeni z občansko znanostjo. Morda ste že slišali za občansko znanost, vendar ne veste točno, kaj zajema ali kako z njo začeti. Zato je začetni komplet za občansko znanost začetna raven in ne zahteva predhodnega znanja ali veščin s področja občanske znanosti.
Začetni komplet je namenjen raziskovalcem katere koli raziskovalne discipline. Vsakdo lahko uporabi začetni komplet v svoji znanstveni domeni. Začetni komplet poudarja primere iz različnih znanstvenih disciplin.
Science Europe sprejela dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti
Science Europe*, European University Association in dr. Karen Stroobants so ob podpori Evropske komisije pripravili dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti, ki je bil 20. 7. 2022 objavljen na spletni strani Science Europe. Dokument je bil v pripravi od januarja 2022 in upošteva prispevke več kot 350 raziskovalnih organizacij iz več kot 40 držav. Vključuje načela, zaveze in časovne okvire za reformo ter določa načela delovanja za koalicijo organizacij, ki bodo pripravljene sodelovati pri izvajanju sprememb.
Vizija koalicije je, da se pri vrednotenju raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij začne upoštevati raznolike rezultate, prakse in dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost in učinek raziskav. To zahteva, da se vrednotenje raziskovalne dejavnosti utemelji predvsem na podlagi kvalitativne presoje, pri kateri je osrednjega pomena recenzijski proces, podprt z odgovorno uporabo kvantitativnih kazalnikov. Takšen način vrednotenja bi bilo potrebno vpeljati pri odločitvah o zaposlovanju, napredovanju in nagrajevanju ter financiranju raziskovalnih projektov, raziskovalnih organizacij in njihovih podenot.
Reforma, ki jo dokument predvideva, je zasnovana zelo praktično, s poudarkom na 4 temeljnih in 6 podpornih zavezah, katerih namen je povečati izvedljivost in dejanski učinek reforme. Zaveze so ključnega pomena za uveljavitev odgovornih raziskovalnih praks in predstavljajo skupno osnovo za vsa akademska področja in discipline. Science Europe bo začela zbirati podpise v podporo reformi 28. 9. 2022 v času Evropskih dnevov raziskav in inovacij, vendar je mogoče že zdaj koordinatorjem procesa pri Science Europe predhodno najaviti svojo podporo.
Reformo vrednotenja raziskovalne dejavnosti je med svojimi sklepi o odprti znanosti junija letos predvidel tudi Svet Evropske unije.
*Science Europe je združenje evropskih agencij financerk za raziskovalno dejavnost, kamor je včlanjena tudi ARRS.
Odprta znanost v nedavno sprejeti Resoluciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030
Državni zbor RS je konec marca 2022 sprejel Resolucijo o Strategiji znanstvenoraziskovalno-inovacijskega razvoja Slovenije 2030, ki je bila aprila 2022 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za ključni slovenski strateški dokument za raziskave in inovacije do leta 2030, ki bo osnova za oblikovanje politik, povezanih z družbenim in gospodarskim razvojem ter družbenimi izzivi. Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je neločljivo prepletena z Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva 2030, obe pa sta usklajeni s strategijo razvoja Slovenije 2030. Na izvedbeni ravni bo Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dopolnjena z akcijskimi načrti in področnimi strateškimi dokumenti (npr. Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur, Akcijski načrt za področje odprte znanosti, Akcijski načrt za pisarne za prenos tehnologij, Akcijski načrt za področje enakih možnosti), ki bodo opredelili zastavljene cilje in jih nadgradili z merljivimi kazalniki spremljanja.
Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki temelji na 10. členu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, uvaja odprto znanost kot pomemben sestavni del znanstvenoraziskovalnega dela. V okviru horizontalnih ciljev pod točko 6.2. Strategija opredeljuje šest ključnih ukrepov na področju odprte znanosti, in sicer:
1 Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v mednarodne povezave in infrastrukture.
2 Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti/Leiden Manifesto for Research Metrics), smernice ERA (Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije/European Research Area and Innovation Committee) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav.
3 Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem).
4 Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji ter vključevanje v ERA in širše.
5 Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.
6 Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.
Ti ukrepi, ki so prepoznani kot bistveni za razvoj odprte znanosti v Sloveniji, so osnova za akcijski načrt za odprto znanost, ki je v pripravi. Predvidoma še letos naj bi ga sprejela Vlada Republike Slovenije.
Pripravilo: MIZŠ
Cost-benefit analysis for FAIR research data (publikacija)
FAIR raziskovalni podatki zajemajo način ustvarjanja, shranjevanja in objave raziskovalnih podatkov na način, da jih je mogoče najti, da so dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni. Da bi bili objavljeni raziskovalni podatki FAIR, morajo izpolnjevati določena merila, ki jih opisujejo načela FAIR. Kljub temu številne organizacije in infrastrukture, ki izvajajo raziskave, še vedno neradi uporabljajo načela FAIR in delijo svoje nabore podatkov zaradi resničnih ali zaznanih stroškov, vključno s časovno naložbo in denarjem. Da bi odgovorili na te pomisleke, poročilo oblikuje 36 političnih priporočil o stroškovno učinkovitem financiranju in poslovnih modelih, da bi model podatkov FAIR postal trajnosten. Odločevalcem zagotavlja dokaze o vzpostavitvi kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki so pomembni za praktično izvajanje načel FAIR.
Predstavitve ON MERRIT Ensuring Equity in Open Science (posnetek)
Gradivo ON-MERRIT je na voljo na
https://on-merrit.eu/news/2022-03-31-final-event-materials/
Priporočila ON-MERRIT: https://doi.org/10.5281/zenodo.6276752
ON-MERRIT je 30-mesečni projekt, ki ga financira Evropska komisija, ki raziskuje kako in če bi odprte in odgovorne raziskovalne prakse lahko poslabšale obstoječe neenakosti.
Multidisciplinarna ekipa uporablja kvalitativne in računalniške metode, da bi preučila prednosti in slabosti v odprti znanosti ter odgovornih raziskavah in inovacijah (RRI). Cilj ON-MERRIT je predlagati niz na dokazih temelječih priporočil za znanstvene politike, kazalnike in spodbude, ki bi lahko obravnavali in ublažili kumulativne (slabosti) tako imenovane Matthewove učinke.
Kratica projekta pomeni Observing and Negating Matthew Effects in Responsible Research & Innovation Transition.
