Od 26. do 28. 10. 2022 bo v Centru za biotsko raznovrstnost Naturalis (Leiden, Nizozemska) potekala 1. mednarodna konferenca o FAIR digitalnih objektih, ki jo organizira združenje FAIR Digital Objects Forum. Konferenca bo prvič v takšnem obsegu združila ključne tehnične, znanstvene, industrijske deležnike in oblikovalce znanstvenih politik z namenom pospeševanja razvoja in FAIR-ifikacije digitalnih objektov po vsem svetu. Zaključila se bo s formalnim podpisom in objavo Leidenske deklaracije o FAIR digitalnih objektih. Konferenca ima potencial, da postane mejnik v sistemski realizaciji FAIR podatkov.
Kriza COVID-19 je poudarila potrebo po takojšnjem odprtem dostopu do znanstvenih publikacij, saj se je hiter dostop do najnovejših rezultatov raziskav izkazal za bistvenega pri hitrem odzivu na epidemiološko krizo. Odprta in bolj dostopna znanost ima ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in celovitosti raziskav in inovacij.
Svet EU v svojih sklepih o odprti znanosti predlaga skupno ukrepanje v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru na treh področjih: reforma sistemov vrednotenja raziskovalne dejavnosti, razvoj zmogljivosti za akademsko založništvo in znanstveno komunikacijo ter spodbujanje večjezičnosti za večjo prepoznavnost raziskovalnih rezultatov EU. Izboljšave na teh treh področjih bodo naredile raziskovalne kariere privlačnejše, olajšale znanstvene izmenjave ter zbližale znanost in družbo.
Za tiste med vami, ki poučujete osnovne in napredne raziskovalne podatkovne veščine, bo morda zanimiva knjiga, ki jo je pred kratkim izdala Göttingen University Press:
ARGOS je odprta storitev, ki poenostavlja upravljanje, validacijo, spremljanje in vzdrževanje ter objavo načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Sodelujočim (raziskovalcem, vodjem, nadzornikom itd.) omogoča ustvarjanje uporabnih načrtov (DMP), ki se lahko prosto izmenjujejo med infrastrukturami za izvajanje posebnih vidikov procesa ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z nameni in zavezami lastnikov podatkov.
Cilj študije »Ocenjevanje ponovljivosti rezultatov raziskav v Okvirnih programih EU za raziskave« je pomagati Evropski komisiji pri razumevanju, testiranju in spremljanju napredka ponovljivosti skozi čas in med programi. Študija se je osredotočila predvsem na stanje ponovljivosti med izvajanjem Obzorja 2020. Študija se je oprla na zasnovo raziskave z mešanimi metodami, ki je združevala kvalitativno besedilno analizo 50 projektov Obzorja 2020, kvantitativno oceno 300 projektov Obzorja 2020, pa tudi veliko anketo za raziskovalce, urednike revij in financerje raziskav. Zbrani podatki kažejo, da je, čeprav je ponovljivost raziskav pomembno načelo za zainteresirane strani na splošno, stopnja izvajanja praks, povezanih s ponovljivostjo, zelo mešana. Ugotovitve kažejo, da so ključne ovire za ponovljivost kulturni dejavniki na znanstvenem področju (npr. pritiski za objavljanje, pomanjkanje poznavanja raziskovalnih praks, povezanih s ponovljivostjo) in dojemanje, da je ponovljivost draga v smislu časa in virov. Na podlagi teh ugotovitev ta študija ponuja obsežen sklop priporočil za financerje raziskav, da premagajo obstoječe ovire in povečajo ponovljivost raziskav in inovacij, ki jih financira EU.
Obveščamo vas, da so še na voljo prosta mesta na spodaj navedenih terminih delavnic na temo ravnanja s podatki v odprti znanosti, ki jih v okviru Nacionalnega kompetenčnega centra HPC – EuroCC@SLING v juniju in juliju organizira Univerza v Mariboru:
Upravljanje z velepodatki predstavlja velik izziv, saj je potrebno vzpostaviti proces, ki zagotavlja ustrezno kvaliteto, najdljivost, dosegljivost in ponovno uporabljivost. V seminarju bo na praktičnih primerih predstavljeno, kako se lotiti priprave podatkov, kako jih dokumentirati in objaviti v repozitorijih nacionalne infrastrukture odprtega dostopa. Spoznali pa boste tudi prednosti ponovne uporabe velepodatkov v HPC okolju. Slušatelji lahko prinesejo s seboj enega ali več naborov raziskovalnih podatkov, ki jih bodo vstavili v repozitorije nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Jupyter in Galaxy za analizo podatkov v odprti znanosti
Živimo v svetu, v katerem se količina podatkov bliskovito veča. To nam omogoča hiter napredek človeštva, vendar pa je podatke potrebno pridobiti, pravilno analizirati, predstaviti, deliti ter jih seveda uporabiti. To pa predstavlja velik izziv. V sklopu seminarja bomo predstavili, kako uporabiti orodja projekta Jupyter ter platforme Galaxy. Prav tako bomo postopek ponazorili s praktičnim primerom in vanj vključili dobre prakse odprte znanosti.
Prosimo, da vabilo posredujete vsem, ki bi jih delavnice utegnile zanimati.
RDA vozlišče Slovenije se pridružuje programu 19. plenarnega srečanja s spletnim dogodkom na temo uveljavljanja podatkovnega svetovanja (data stewardship) v Sloveniji. Namen srečanja je prevetriti trenutno stanje, izmenjati izkušnje in primere dobre prakse, ter ugotoviti, kako lahko razvoj v prihodnosti podpre vozlišče.
Srečanje bo
v petek, 17. junija 2022, 10:00-12:00
Program srečanja:
Novosti v slovenski zakonodaji (Ivan Skubic, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport)
Viri in usposabljanja v RDA (Maja Dolinar, Arhiv družboslovnih podatkov)
Dejavnosti vzpostavljenih podpornih centrov:
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (Miro Pušnik)
Arhiv družboslovnih podatkov (Sonja Bezjak in Irena Vipavc Brvar)
MOBIS je storitev za ustvarjanje integrativnih aplikacij za občansko znanost, kjer lahko poročate o vseh svojih opazovanjih okolja in biotske raznovrstnosti v eni aplikaciji za Android ali iOS. Nasprotno pa je FASTCAT-Cloud spletno mesto, na katerega lahko naložite in analizirate vse svoje videoposnetke in slike narave ter prejmete samo informacije o ustreznih slikah in posnetkih dejavnosti divjih živali. Prav tako boste lahko hitro prepoznali imena vrst z umetno inteligenco (AI).
Na splošno o projektu:
Cos4Cloud je razvil 13 storitev za reševanje tehnoloških izzivov, s katerimi se soočajo opazovalnice državljanov, in jim pomaga povečati količino in kakovost opazovanj. Cos4Cloud bo dal te storitve na voljo v novem Evropskem oblaku za odprto znanost (EOSC), tako da boste lahko izbrali tisto(e), ki vas zanima!
Spletinar v seriji spletnih seminarjev RDA 2022, »Profesionaliziranje upravljanja s podatki | Globalne posodobitve za obveščanje skupnosti RDA«, bo potekal 30. junija ob 14:00 UTC.
Spletinar bo predstavil začetne rezultate, ki so jih pomagali razviti kot član interesne skupine za upravljanje podatkov Professionalising Data Stewardship (PDS-IG) RDA. Predstavljeni govorci vključujejo:
Christina Drummond, izvršna direktorica OA Book Usage Data Trust (OAEBU) Yan Wang, koordinator za upravljanje podatkov na TU Delft Graham Parton, znanstvenik za okoljske podatke v Centru za analizo podatkov o okolju (CEDA), UK Liise Lehtsalu, uradnica za podporo raziskavam pri Eurac Research Jukka Rantasaari, vodja knjižničnih storitev in trenutni pomočnik direktorja Univerzitetne knjižnice Turku
Med spletinarjem ti posamezniki ne bodo samo predstavili rezultatov vaše skupine, temveč bodo razpravljali tudi o možnih smereh za prihodnje delo. Udeleženci bodo imeli priložnost postavljati vprašanja, predlagati prihodnja področja raziskovanja in razpravljati o načinih za boljše povezovanje prizadevanj PDS-IG z organizacijami in posamezniki znotraj in zunaj RDA.
