Občanska znanost se nanaša na dejavnosti, ki jih izvajajo znanstveniki v sodelovanju in posvetovanju z javnostjo na kateri koli stopnji raziskovalnega projekta. Lahko sega od fotografiranja in analiziranja novih avroralnih pojavov prebivalcev lokalnih skupnosti, zbiranja vzorcev vinskih mušic na podeželju do uporabe orodij za geografsko analizo in vizualizacijo v povezavi z njihovim lokalnim okoljskim znanjem ali označevanja izvedenih glasbenih struktur na spletni platformi.
Občanska znanost ima pomembno vlogo pri spodbujanju javnega udejstvovanja pri raziskavah in reševanju problemov v resničnem svetu. Raziskave, ki vključujejo vse ljudi in jim omogočajo boljši vpogled v znanstveni proces, lahko privedejo do večjega zaupanja v znanost na splošno. Tudi naši okoljski, zdravstveni, socialni, gospodarski in politični izzivi zahtevajo od znanstvenikov, prebivalcev, oblikovalcev politik in na splošno širšega kroga zainteresiranih strani, da najdejo nove načine medsebojnega sodelovanja.
Z izmenjavo pridobljenih izkušenj in najboljših praks znotraj in med znanstvenimi področji bodo obravnavani naslednji izzivi, s katerimi se soočajo znanstveniki in prebivalci:
Sodelovanje in motivacija: Kateri so glavni razlogi, da znanstveniki sodelujejo s prebivalci in da se občani ukvarjajo z znanostjo? Kako udeležencem koristijo njihove izkušnje? Katere so ključne ovire za širitev sodelovanja?
Strategije za sodelovanje: kateri so najboljši načini za privabljanje in ohranjanje sodelovanja skozi čas? Kako je mogoče ustvariti skupnosti prakse, ki spodbujajo sodelovanje in učenje? Kateri je najboljši način za kombiniranje fizičnih in spletnih orodij/tehnik?
Kakovost in učinek: Kakšno vrsto znanja je mogoče ustvariti in v skladu s katerimi standardi? Je sodelovanje z lokalnimi prebivalci način za izboljšanje kakovosti znanosti ali samo za povečanje vpliva znanosti v širši družbi? Kakšen je konkreten vpliv na znanstvene prakse in vsakdanje življenje ljudi? Kateri so ključni dejavniki občanske znanosti?
Registracija
Dopoldanska srečanja bodo potekala v prostorih ERCEA v Bruslju, popoldanska predavanja pa bodo potekala le preko spleta. Celoten dogodek bo predvajan po spletu, ustrezne povezave pa bodo deljene bližje datumu.
EOSC Future organizira 4-dnevni spletni tečaj za izboljšanje razumevanja EOSC in sorodnih tem. Udeleženci bodo dobili tudi nasvete, kako integrirati tečaje v lastna usposabljanja o uporabi EOSC.
Tečaj bo razdeljen na 4 sklope: 1. dan – 10.00-12.00 po srednjeevropskem času (CET): Priprava na izvedbo usposabljanja o EOSC 2. dan – 10.00-12.00 CET: Uporaba portala EOSC 3. dan – 10.00-12.00 CET: Obravnava pravnih in etičnih vprašanj, povezanih z uporabo EOSC 4. dan – 10.00-12.00 CET: Načrtovanje lastnega usposabljanja z uporabo središča znanja o EOSC in drugih virov
Udeleženci se lahko prijavijo na enega, vse ali na kombinacijo sklopov. Prijave so odprte do 31. 10. 2022. Ker je število mest omejeno, bodo organizatorji izvedli selekcijo prijavljenih. Zainteresirani udeleženci morajo za izbor izpolnjevati določene pogoje, objavljene na spletni strani dogodka.
Open Research Europe bo v četrtek, 20. oktobra, gostil spletni seminar. Registrirajte se tukaj!
Prisluhnite strokovnemu odboru raziskovalcev medicine in zdravja ter strokovnjakov iz industrije, kjer bodo razpravljali o najnovejših temah in trendih na tem področju, kot so spremembe vrednotenja raziskav, pomen strogih preverjanj pred objavo in priložnosti za sodelovanje.
Panelisti:
Dr. Alicia Estacio Gomez (urednica za pridobivanje vsebin, Open Research Europe)
Prof. Mangala Srinivas (svetovalec portala skupnosti, medicinska biotehnologija)
Dr. Sudip Das (svetovalec za zbiranje, imunološke motnje in intervencije)
Prof. Clementina Cocuzza (svetovalka portala skupnosti, klinična medicina)
Prof. Lisa Ng (članica znanstvenega svetovalnega odbora, medicinske in zdravstvene vede)
Spoznajte Open Research Europe ORE Izvedite več o spremembah v vrednostenju raziskav in o tem, kako bi to lahko vplivalo na raziskovalno skupnost medicine in zdravja Raziščite strogost preverjanj pred objavo na Open Research Europe Pogovorite se o možnostih za sodelovanje med evropskimi in azijskimi raziskovalnimi skupinami v okviru programov financiranja Evropske komisije Poslušajte izkušnje raziskovalcev medicine in zdravja ter strokovnjakov iz industrije iz prve roke Postavite svoja vprašanja!
Se ne morete udeležiti spletnega seminarja? Vseeno se lahko registrirate in na zahtevo vam bodo poslali posnetek za ogled!
Na konferenci Dan odprte znanosti so ključni deležniki zastavili načrte za prihodnost odprte znanosti v SlovenijiV okviru Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) ter Slovenske skupnosti odprte znanosti, katere ustanovitev so razglasili 11. oktobra, se bo Slovenija naslednja leta posvečala raziskovalni dejavnosti ter povezovanju domače znanosti z mednarodno, tako pa se bo krepilo ne samo medsebojno sodelovanje, temveč tudi točnost in zanesljivost raziskovalnih podatkov.Prvi Dan odprte znanosti, ki je potekal v okviru letne konference Mreža znanja v organizaciji Akademske in raziskovalne mreže – Arnes, je naslovil zaveze Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in tako pričel s tlakovanjem poti do usklajenega napredka slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti, podatkovne pismenosti in dotočnih evropskih smernic. Konferenčno dogajanje je pomemben prispevek k začetku formalnega povezovanja odločevalcev in oblikovalcev politik, raziskovalcev, pedagogov in nenazadnje ponudnikov storitev. Rdečo nit predstavlja oblikovanje spodbudnega raziskovalnega okolja z upoštevanjem načel FAIR, ki jih predstavljajo štirje gradniki: najdljivost (angl. Findability), dostopnost (angl. Accessibility), interoperabilnost (angl. Interoperability), ter ponovna uporabnost (angl. Reusability). Znanstveni ekosistem FAIR tako prispeva k dolgotrajnosti znanstvenih rezultatov in pospešuje dostop do znanja ob sočasni transparentnosti raziskovanega dela.
Konferenco, ki hkrati predstavlja eno od prvih dejanj ob ustanovitvi Slovenske skupnosti odprte znanosti, je z nagovorom odprl direktor Arnesa Marko Bonač. Pri tem je izpostavil že obstoječa prizadevanja in aktivnosti Arnesa, ki bodo nadgrajena s storitvami v oblaku, kot to predvideva Evropski oblak odprte znanosti (EOSC). Državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) Matjaž Krajnc je poudaril mesto odprte znanosti v pomembnih strateških dokumentih, kot je na primer Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ter v zakonodaji, kjer Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) še posebej naslavlja odprto znanost ter odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov. V uvodnem otvoritvenem sklopu je bilo rezervirano tudi mesto za direktorico Evropskega raziskovalnega prostora in inovacij na Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije Evropske komisije Anno Panagopoulou, ki se je Dneva odprte znanosti udeležila v imenu Evropske komisije.
V nadaljevanju je predstavnik Evropske komisije Michel Schouppe predstavil delovanje Evropskega oblaka odprte znanosti, pomen odprte znanosti in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora. Odprto znanost vidi kot pomembno in ključno spremembo, ki bo izboljšala znanstveno-raziskovalno sfero na globalni ravni. Ute Gunsenheimer je kot predstavnica Združenja EOSC predstavila rastočo skupnost z več kot 160 člani in 70 opazovalci na evropskih tleh. Karel Luyben, predsednik Združenja EOSC, pa vpeljevanja odprte znanosti kljub nizu sprememb v končni fazi ne vidi v obliki prevelikih dodatnih stroškov za raziskovalne institucije, saj gre za dinamično transformacijo prostora, kjer v ospredje prihajajo vrednote odprte znanosti. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je v svoji predstavitvi poudaril, da izdajanje znanstvenih prispevkov za mnoge akterje predstavlja dobičkonosno panogo, kar bo morda lahko vplivalo na poznejši prehod k celovitemu upoštevanju načel odprte znanosti.
V nadaljevanju so Jana Kolar (Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture – ESFRI), Giorgio Rossi (usmerjevalni odbor Evropskega oblaka odprte znanosti), Sarah Jones (GÉANT – vseevropsko podatkovno omrežje za raziskovalno in izobraževalno skupnost) in Tiziana Ferrari (EGI – Evropska iniciativa za grid) v svojih predstavitvah naslovili E- in raziskovalne infrastrukture za suverenost FAIR podatkov. Sledil je panel na temo Podatkovne pismenosti za odprto znanost s Karlom Luybnom (EOSC-A), Giorgiem Rossijem (usmerjevalni odbor EOSC), Deanom Korošakom (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost na Univerzi v Mariboru) in Teo Romih (informacijska specialistka za upravljanje z raziskovalnimi podatki, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani).
V popoldanskem delu, ki ga je moderirala Dunja Legat (Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor), je zbrane uvodno pozdravil Tomaž Boh (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) in predstavil strateške okvirje razvoja odprte znanosti v Sloveniji. Ivan Skubic (MIZŠ) je nadaljeval z izvedbenim okvirjem razvoja odprte znanosti v Sloveniji, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS Mitja Lainščak pa je predstavil delovanje agencije na področju odprte znanosti in trenuten potek financiranja odprte znanosti. Peter Sterle (MIZŠ) in Milan Ojsteršek (Univerza v Mariboru) sta predstavila nacionalno infrastrukturo odprte znanosti in dotične aktivnosti ter primere dobrih praks. Ilias Papastamatiou (GRNET – Grško raziskovalno in tehnološko omrežje in NI4OS – Nacionalne iniciative za odprto znanost v Evropi) pa je zaključil s predstavitvijo nacionalnih iniciativ odprte znanosti v Evropi za prihodnost, s poudarkom na jugovzhodni Evropi.
Sklepni del dogodka je predstavljala okrogla miza pod naslovom Izzivi Slovenske skupnosti odprte znanosti, na kateri so sodelovali Marko Bonač (direktor Arnesa), Miro Pušnik (direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani), Janez Štebe (vodja Arhiva družboslovnih podatkov) in Marko Petek (Nacionalni inštitut za biologijo), ki so izpostavili obstoječe dobre prakse slovenskega raziskovalnega okolja in naslovili izzive, med katerimi so bili kot najpomembnejše prioritete izpostavljeni razvoj kadrov in vloga podatkovnih skrbnikov oz. svetovalcev za doseganje ciljev odprte znanosti ter upoštevanje infrastrukturnih zahtev.
Ob koncu je sledila svečana razglasitev ustanovitve Slovenske skupnosti odprte znanosti in predstavitev nove spletne strani Slovenske skupnosti odprte znanosti, s tem pa se je tudi sklenil mednarodni dogodek pod okriljem Arnesa in Univerzitetne knjižnice Maribor, ki je sicer del serije tripartitnih dogodkov Evropskega oblaka odprte znanosti v okviru dejavnosti Evropske komisije.
Prijavite se na obveščanje Slovenske skupnosti odprte znanosti.
Lansko leto je Svet Evrope opredelil posebne politične prednostne naloge za obdobje 2022–2024 za vzpostavitev novega evropskega raziskovalnega prostora (ERA) kot »območja, osredotočenega na raziskovalce, temelječega na vrednotah, ki temelji na odličnosti in vplivu, v katerem raziskovalci, znanje in tehnologija so podprti in lahko prosto krožijo.”
Evropski oblak za odprto znanost (EOSC) je bil poudarjen kot ključ za lažjo vzpostavitev “resnično delujočega notranjega trga znanja” z omogočanjem odprte izmenjave znanja in ponovne uporabe rezultatov raziskav. Ker je EOSC podatkovni prostor za znanost, raziskave in inovacije, je torej bistven spodbujevalec uresničevanja evropske podatkovne strategije.
Simpozij EOSC je glavni letni dogodek EOSC in letos poteka v Pragi na Češkem od 14. do 17. novembra 2022 kot del koledarja dogodkov češkega predsedovanja Svetu EU. To sovpada z drugim tristranskim dogodkom EOSC 15. novembra 2022.
Pričakuje se, da se bo simpozija udeležilo več kot 500 deležnikov iz ministrstev, oblikovalcev politik, raziskovalnih organizacij, ponudnikov storitev, raziskovalnih infrastruktur in raziskovalnih skupnosti po vsej Evropi in zunaj nje, da bi razmislili o ključnih dosežkih in strateških izzivih EOSC ter opredelili prednostne naloge in konkretne ukrepe na Evropska, nacionalna in institucionalna raven za pospešitev izvajanja EOSC.
Program bomo dopolnili s predstavitvami delovanja Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo in največjega slovenskega superračunalnika EuroHPC Vega na IZUM, predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks uporabe zmogljivih superračunalnikov na različnih znanstvenih področjih ter tehnično plat infrastrukture za hranjenje velepodatkov.
Slovensko superračunalniško omrežje – aktualna dogajanja, Samo stanič, Univerza v Novi Gorici, Koordinator SLINGSlovenski nacionalni kompetenčni center (NCC Slovenija), Damjan Harisch, Arnes, koordinator NCC SlovenijaSuperračunalniška izobraževanja, Uroš Lotrič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatikoMednarodne aktivnosti HPC in sodelovanje SLING, Andrej Filipčič, Institut “Jožef Stefan”10 let od odkritja Higgsovega bozona in eksperiment ATLAS, Borut Pavel Kerševan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikoSuperračunalnik EuroHPC Vega – projekti, utilizacija in razvojne aktivnosti, Dejan Valh, Institut informacijskih znanosti
11.00-11.30
Odmor za kavo
11.30-13.30
Računalniški vid, Danijel Skočaj, Laboratorij za umetne vizualne spoznavne sisteme, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatikoAnaliza mikrografov iz krioelektronskega mikroskopa, Matic Kisovec, Odsek za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutuAnaliza govoraIntegrirano modeliranje jedrske fuzije, Leon Kos, Laboratorij za konstruiranje LECAD, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvoSuperračunalništvo in odprti podatki – tehnična plat infrastrukture za hranjenje velepodatkov, Marko Ferme in Janez Brezovnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
13.30
Kosilo
Dan Slovenskega superračunalniškega omrežja boste lahko spremljali tudi prek prenosa v živo. Del programa sta tudi popoldanski delavnici: Uporabljajmo superračunalnike in Uvod v Linux za HPC, na kateri se je potrebno dodatno prijaviti.
Zaključna konferenca stebra EOSC: Izgradnja EOSC iz nacionalnih prispevkov bo poudarila nekatere glavne rezultate projekta steber EOSC poleg drugih regionalnih projektov in nacionalnih pobud European Open Science Cloud (EOSC), zlasti kako zagotavljajo pomembne temelje za delovanje in trajnost EOSC. Namen dogodka je tudi zagotoviti forum za skupnost EOSC na evropski ravni in predstavnike nacionalnih pobud za srečanje ter ustvarjanje sodelovanja in pomembnih dejavnosti.
Od začetka julija 2019 je EOSC-Pillar sodeloval s ključnimi predstavniki nacionalnih pobud za odprto znanost v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Italiji, da bi zagotovil njihov prispevek in pripravljenost za izvajanje EOSC. EOSC-Pillar je analiziral stanje tehnike nacionalnih pobud ter računalniških in podatkovnih storitev ter podprl konsolidacijo, uskladil postopke za zagotavljanje horizontalnih omogočitvenih storitev za raziskovalne podatke po državah, sodeloval z drugimi pobudami za dosego uskladitve za vključujoč EOSC, spodbujal FAIR uporaba podatkov na nacionalnih ravneh ter prek znanstvenih skupnosti in meja, omogočila dostop do nekomercialnih transnacionalnih storitev prek portala EOSC, zgradila aktivno skupnost deležnikov podpornikov EOSC v vsaki državi in predlagala izvedljive poslovne modele za trajnostno zagotavljanje transnacionalnih storitev . Hkrati so si njegovi sorodni projekti prizadevali za podobne cilje v svojih regijah, nacionalne institucije pa so si prizadevale za boljše usklajevanje z EOSC.
Razumeti, kako dobro so nacionalne pobude vključene v EOSC in kje še je delo še ostalo. To je javni dogodek, zato vabimo ključne akterje v skupnosti EOSC, da se ga udeležijo. Registriraj se zdaj! Na voljo je omejeno število mest.
Delovna skupina LIBER za ravnanje z raziskovalnimi podatki (RDM) je pravkar objavila »Praktični vodnik po FAIR praksah v raziskovalnih knjižnicah 2022«.
Projekt EOSC Future razvija okolje z enojno prijavo s profesionalnimi podatkovnimi storitvami, odprtimi raziskovalnimi izdelki in infrastrukturo, ki bo podpirala evropske raziskovalce pri upravljanju življenjskega cikla podatkov.
Da bi omogočila čim boljše sprejemanje okolja EOSC, je RDA objavila odprte razpise in povezane dejavnosti, namenjene znanstvenim skupnostim, tehničnim strokovnjakom in raziskovalcem na začetku poklicne poti, podprto z nepovratnimi sredstvi, ki jih financira EOSC Future.
