Dokument je odgovor na svetovno posvetovanje Unesca o odprti znanosti. Združuje področja dela, ki so se razvila znotraj skupnosti Mednarodnega sveta za znanost (ISC) do priprave osnutka delovnega dokumenta, ki bo nadalje razvit po posvetovanju s člani Sveta kot uradni dokument ISC o odprti znanosti. Prispevek opisuje utemeljitev in izvor sodobnega odprtega znanstvenega gibanja, njegove dimenzije in uporabe. Poroča znanstvenikom, univerzam in UNESCu in drugim zainteresiranim stranem v znanstvenih sistemih o spremembah, ki so potrebne za učinkovito delovanje odprte znanosti. Prispevek vsebuje tudi navedbo ISC projektov in programov, ki so namenjeni podpori vidikov odprte znanosti, kot je opisano v sedanjem akcijskem načrtu ISC 2019-2020. Dodatek vključuje odgovore na posebna vprašanja, ki jih zastavlja UNESCO, podrobni argumenti pa so predstavljeni v glavnem besedilu.
Business Models and Market Structure within the Scholarly Communications Sector
Unesco z veseljem napoveduje prihajajoče spletno večstransko regionalno posvetovanje o odprti znanosti za vzhodno Evropo, ki bo 24. septembra med 10. in 13. uro (CEST).
Srečanje bo na platformi Zoom v angleškem in ruskem jeziku. Prijava za sodelovanje je na voljo na: https://unesco-org.zoom.us/meeting/register/tJIkfu6tqD4iGtb6FCJJtU3Kwb81ph562lNR
To spletno srečanje je del niza regionalnih posvetovanj, katerih cilj je oblikovanje globalnega konsenza o odprti znanosti. Zagotavlja platformo za sprejemanje prispevkov vzhodnoevropskih znanstvenikov, financerjev znanosti, oblikovalcev politik, inovatorjev, založnikov in drugih zainteresiranih strani v Unescovo priporočilo o odprti znanosti. Podeljena bodo pridobljena spoznanja in izkušnje regionalnih zainteresiranih strani o razvoju in izvajanju strategij, politik in drugih pobud za odprto znanost ob poznavanju ključnih izzivov in zahtevanih infrastruktur za odprto znanost s predlogi, kako jih premagati, pa tudi področja za mednarodno sodelovanje in mreženje za globalno napredovanje Open Science.
Skupina Semantic Scholar na Allenovem inštitutu za umetno inteligenco je v sodelovanju z vodilnimi raziskovalnimi skupinami zagotovila CORD-19, brezplačen vir več kot 130.000 znanstvenih člankov o novem koronavirusu, ki ga lahko uporablja svetovna raziskovalna skupnost.
Pridružite se nam v četrtek, 10. septembra, na dvournem forumu, ki poudarja vlogo odprte znanosti in odprtih skladišč v kontekstu COVID-19. Na forumu bo predstavljenih več skupnih pobud z vsega sveta, katerih namen je izboljšati odkrivanje in dostop do raziskovalnih rezultatov COVID-19. Udeleženci se bodo seznanili s kritično potrebo po odprti znanosti v času pandemije, novimi poteki dela in praksami, ki jih lahko sprejmete v vašem lokalnem okolju, ter opredelili možna področja mednarodnega sodelovanja. OpenVirus je skupni britansko-indijski projekt, ki temelji na odprtem repozitoriju, za pridobivanje multidisciplinarnega semantičnega znanja o virusnih epidemijah (vključno s COVID-19) z analizo deset tisoč ali člankov, ki jih lahko najdemo v napovedih / preprečevanju / ublažitvi virusnih epidemij. OpenAIRE COVID-19 Gateway je portal, ki omogoča dostop do publikacij, raziskovalnih podatkov, projektov in programske opreme, ki je lahko pomembna za virusno bolezen Corona (COVID-19). Prehod OpenAIRE COVID-19 združuje zapise, povezane s COVID-19, jih povezuje in zagotavlja enotno dostopno točko za odkrivanje in navigacijo. Kanadska pobuda COVID-19 Open Repository Initiative je skupni projekt, ki ga vodi Kanadsko združenje raziskovalnih knjižnic za identifikacijo in zagotavljanje čim večjega števila kanadskih rezultatov v zvezi s COVID-19 prek glavnih sistemov za odkrivanje, vključno s prehodom OpenAIRE COVID-10.
Inštitut za novejšo zgodovino Privoz 11, Ljubljana
www.sdjt.si/jtdh-2020 Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Inštitut za novejšo zgodovino (INZ) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI bodo 24. in 25. 9. 2020 organizirali konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, tematsko širitev na digitalno humanistiko pa smo uvedli leta 2016.
Na konferenco vabimo raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah in metodoloških okvirih. Vabimo prispevke z naslednjih področij:
govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije;
digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija;
digitalna humanistika in zgodovinopisje, literarne vede, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija;
digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika.
Dobrodošli so prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference bodo tudi vabljeni predavanji, študentska sekcija ter paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco. Uradna jezika konference bosta slovenščina in angleščina.
Avtorje izbranih člankov bomo povabili, da svoje prispevke iz JTDH 2020 razširijo za posebno angleško številko revije Slovenščina 2.0. Revija je indeksirana v informacijskem servisu Scopus. Vsak od izbranih prispevkov bo recenziran po običajnem recenzentskem postopku in ga bo potrebno pripraviti v skladu s smernicami, ki jih najdete v navodilih za avtorje.
