15. avgusta, 2020 | OECD, raziskovalne infrastrukture
https://www.oecd-ilibrary.org/science-and-technology/optimising-the-operation-and-use-of-national-research-infrastructures_7cc876f7-en
Optimizacija delovanja in uporabe nacionalnih raziskovalnih infrastruktur
To poročilo je rezultat skupne dejavnosti Science Europe in OECD ter predstavlja splošni okvir za izboljšanje uporabe in delovanja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur, ki igrajo ključno vlogo pri omogočanju in razvoju raziskav na vseh znanstvenih področjih in predstavljajo vedno večji delež naložb v raziskave. Vključuje dva vodilna modela: enega za upravljanje portfelja in enega za optimizacijo uporabniške baze. Ti opredeljujejo ključna načela učinkovitega nacionalnega sistema upravljanja portfelja RI in dejavnike, ki bi jih morali voditelji RI upoštevati pri optimizaciji uporabniške baze nacionalnih RI. Oba vodilna modela upoštevata raznolikost nacionalnih sistemov in pristopov delovanja RI.Poročilo vsebuje tudi vrsto splošnejših priporočil politike in predlaganih ukrepov za upravitelje portfeljev RI in upravitelje RI. Več
8. avgusta, 2020 | avtorske pravice, COVID-19, odprti dostop
Rektorica Univerze v Kaliforniji o odprtem dostopu
Raziskovanje se je spremenilo zaradi COVID-19. Naj ostane tako, piše Janet Napolitano.
Odkar je udaril novi koronavirus, se znanstvene raziskave javno delijo in nadgrajujejo brez primere. Pojavilo se je odprto in sodelujoče akademsko okolje, kjer si znanstveniki z vsega sveta delijo podatke in si skupaj prizadevajo za preslikavo genoma SARS-CoV-2 in razvoj prvih cepiv.
https://www.insidehighered.com/views/2020/07/31/universities-should-commit-opening-their-research-everyone-opinion
6. avgusta, 2020 | FAIR podatki, šola, superračunalništvo
od 15.09.2020 do 18.09.2020
lokacija: Fakulteta za strojništvo
Superračunalništvo je tehnologija, ki vzajemno poganja industrijo in znanost. Brez nje bi bilo razumevanje ključnih naravnih pojavov (vreme, kemijske reakcije), razumevanje obnašanja materialov v različnih pogojih, iskanje uporabnega znanja v velepodatkih in razvoj algoritmov umetne inteligence nemogoče.
Laboratorij za konstruiranje LECAD
Laboratorij LECAD s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ima v svojem poslanstvu uporabo superračunalnikov za potrebe razvoja novih izdelkov in storitev ter širjenje potrebnega znanja preko različnih izobraževalnih dogodkov.
V septembru 2020 bo LECAD organiziral jesensko šolo, katere cilj bo usposabljanje o superračunalništvu (HPC) in najsodobnejših tenologijah za obdelavo, iskanje, dostopnost, povezljivost in ponovljivost (FAIR) velepodatkov: Hadoop; RHadoop; Spark; TensorFlow. Šolo bodo izvajali odlični strokovnjaki za posamezne tehnologije iz tehnične univerze na Dunaju, Univerze v Mariboru, iz Inštituta Jožef Stefan in iz Univerze v Ljubljani (Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za računalništvo in informatiko).
Ciljni udeleženci so ambiciozni industrijski uporabniki in raziskovalci na začetku kariere (magistrski, doktorski in podoktorski študenti). Na voljo je 30 mest v učilnici IV/2 in 30+ mest preko spleta (Zoom). Šola bo potekala v obliki študij primerov in praktičnih usposabljanj na superračunalniku Fakultete za strojništvo UL. Šola bo trajala štiri dni: od 15. do 18. septembra 2020 na Fakulteti za strojništvo, UL v angleškem jeziku.
Registracija je brezplačna
Registrirate se lahko na sledeči povezavi, kjer bodo redno objavljene nove informacije https://events.prace-ri.eu/event/as20
Evropsko superračunalniško združenje PRACE
Izvedbo jesenske šole podpira evropsko superračunalniško združenjem PRACE, v katerem je LECAD aktiven že skoraj 10 let.
PRACE nudi dostop do najboljše evropske superračunalniške raziskovalne infrastrukture in tako znanstvenikom in raziskovalcem iz industrije in akademskega sveta omogoča izvedbo kompleksnih eksperimentov in simulacij, ki zadevajo največje družbene izzive. Več o PRACE: http://www.prace-ri.eu/.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite PRACE jesenske šole!
4. avgusta, 2020 | EOSC, posvetovanje
https://www.eoscsecretariat.eu/questions-validation-readiness-indicators?idU=1
Kako spremljamo stanje in napredek držav članic pri izvajanju EOSC in določimo priložnosti in področja izboljšav?
Namen posveta je prehod s statičnih na nabor živih kazalnikov in izbrati nabor pomembnih vidikov, ki jih je treba spremljati za dosego cilja.
Predstavljen je delovni predlog za prepoznavanje in izvajanje kazalnikov. Temelji na rezultatih prve različice poročila Landscape WG in raziskav projektov INFRAEOSC5 o pobudah National OS ter sodelovanju in razpravi med projektno skupino za krajinsko oblikovanje, ki so jo ustvarili ti projekti, in delovno skupino.
Prvi krog posvetovanj je bil izveden ob tednu EOSChub 2020 na vzorcu ustreznih zainteresiranih strani (vključno z delegati delovnih skupin, predstavniki glavnih raziskovalnih regij, projekti, povezanimi z EOSC, in predstavniki nacionalnih pobud), prejete povratne informacije pa so bile obdelane in vključene. Poročilo posvetovanja v živo je na voljo.
Delovni predlog za kazalnike za spremljanje napredovanja držav članic v EOSC:
https://www.eoscsecretariat.eu/sites/default/files/working_proposal_for_living_indicators_to_monitor_ms_progresses_towards_eosc_readiness.pdf
