V okviru 61. in 62. Helmholtz Open Science spletni seminarjev sta izšli dve objavi:
“Open Access Publishing – Zooming in on Copyright and CC Licenses” (Objavljanje z odprtim dostopom – o avtorskih pravicah in licencah CC) je na voljo na naslovu https://doi.org/10.48440/os.helmholtz.034.
“The IPCC FAIR Data Guidelines from the perspective of the IPCC Data Distribution Centre (DDC)” (Smernice za podatke IPCC FAIR z vidika centra za distribucijo podatkov IPCC (DDC) je na voljo na naslovu https://doi.org/10.48440/os.helmholtz.035.
Obe sta objavljeni v angleščini in z licenco CC BY 4.0 International.
Za več informacij obiščite ustrezne strani dogodkov:
V okviru FAIRSFAIR je izšel nov priročnik za poučevanje in usposabljanje za visokošolske ustanove: How to be FAIR with your data (Kako biti FAIR (pošten) do svojih podatkov). https://doi.org/10.5281/zenodo.5905866
Sreda, 16. februarja 2022, od 15.00 ure do 16.00 ure
Dr. Nico Riedel iz QUEST centra berlinskega inštituta za zdravje pri Charité bo predstavil na The Charité Dashboard o odgovornih in odprtih raziskavah.
Dogodek bo potekal v angleščini in bo potekal preko Zoom. Seminar ne bo posnet. Predstavitvi bo sledilo vprašanje in razprava.
Javna prireditev je odprta za vse zainteresirane iz združenja Helmholtz in širše. Za udeležbo na brezplačnem dogodku se predhodno prijavite na naslednji povezavi:
UNESCO je konec lanskega leta oblikoval nabor priporočil o odprti znanosti, ki naj bi bil prvi med tovrstnimi najsodobnejšimi mednarodnimi standardi. Tukaj lahko najdete več o Unescovih dejavnostih na tem področju.
Zelo bi bili hvaležni, če bi raziskovalcem vaše institucije poslali povabilo, da izpolnijo anketo, ki prispeva k študiji, katere cilj je zbrati informacije o pripravi, porabi in deponiranju podatkov raziskovalcev. Zanimiva so tudi stališča raziskovalcev, ki podatkov ne proizvajajo, ponovno uporabljajo ali deponirajo. Do ankete lahko dostopate tukaj.
O ozadju raziskave: Raziskovalni inštitut Visionary Analytics v sodelovanju z EFIS, DCC in DANS izvaja študijo o okolju evropskih raziskovalnih podatkov, ki jo je naročil Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave in inovacije (DG RTD) (podporno pismo tukaj). Zajema prakse izdelave, porabe in shranjevanje raziskovalnih podatkov v EU, Združenem kraljestvu in pridruženih državah Horizon 2020. Namen študije je zagotoviti podrobno karakterizacijo ekosistema raziskovalnih podatkov v evropskem kontekstu in bo zagotovila dragocene informacije, ki bodo podpirale Komisijo, partnerstvo EOSC in različne druge zainteresirane strani pri razvoju bolj ciljno usmerjenih politik in izvajanju ukrepov za vključevanje praks FAIR in odprtih podatkov v Evropi.
Anketa je anonimna, vsi zbrani podatki bodo pred analizo anonimizirani. Več informacij o varstvu podatkov in zasebnosti je na voljo tukaj in v sami anketi.
Z začetkom leta 2022 se je v Sloveniji začel uporabljati nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Omogočal bo razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, izboljšal financiranje in vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor.
Ena od pomembnih vsebin zakona so zahteve na področju odprte znanosti. Znanstvenoraziskovalna dejavnost mora temeljiti na načelih odprte znanosti (člen 2(6)), kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov (ti morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni oziroma FAIR), uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
Ukrepi odprte znanosti so del aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (člen 16). Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se z zakonom namenjajo tudi za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti (člen 12(2) točka 2 in 9). V okviru institucionalne samoevalvacije se morajo obravnavati tudi aktivnosti odprte znanosti (člen 31(1)).
Odprti znanosti so poleg navedenega v celoti posvečeni trije členi zakona (členi 40, 41 in 42).
V 40. členu je definirano, da odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovanih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovani proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada. Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.
V 41. členu je določeno, da mora v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.
Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo. Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada.
Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Zakon v nadaljevanju ureja še nekatere podrobnosti na tem področju.
Nadalje 42. člen določa, da morajo znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin. Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije, na katero se sklicuje zakon, je sedaj že v obravnavi v državnem zboru, zato kmalu pričakujemo njen sprejem. Akcijski načrt z ukrepi odprte znanosti pa je v pripravi. V letu 2022 Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost načrtuje začetek več pomembnih aktivnosti na področju digitalizacije za odprto znanost – projekt nadgradnje hrbteničnega omrežja javnih raziskovalnih organizacij in izgradnje dveh podatkovnih repozitorijev ter projekt prilagoditve javnih raziskovalnih organizacij za delovanje po načelih odprte znanosti.
Skupina za profesionalizacijo podatkovnih svetovalcev (data stewards) je objavila nov priročnik »How to be FAIR with your data: A teaching and training handbook for higher education institutions (Kako biti FAIR s svojimi podatki: priročnik za poučevanje in usposabljanje za visokošolske ustanove)« (https://doi.org/10.5281/zenodo.5665492). Zagotavlja praktična orodja, kot so učni načrti, kompetenčni profili FAIR in učni rezultati za dodiplomsko, magistrsko in doktorsko raven ter informacije o oblikovanju tečajev in izvajanju načel FAIR na institucionalni ravni.
Priročnik je ustvarila skupina približno 40 sodelavcev v seriji knjižnih šprintov in kasnejšem uredniškem postopku. Vključuje povratne informacije skupnosti, prejete med javnim posvetovanjem, ki je potekalo avgusta in septembra 2021.
Tiskana publikacija bo izšla v začetku leta 2022.
Priročnik dopolnjuje poročilo o dobrih praksah, ki predstavlja sedem študij primerov uspešnega vključevanja vsebin, povezanih s FAIR in RDM, v univerzitetne učne načrte in poučevanje: https://doi.org/10.5281/zenodo.5785252.
Konferenca Odprta znanost 2022 je 9. mednarodna konferenca Leibniz Research Alliance Open Science. Posvečena je gibanju za odprto znanost in predstavlja edinstven forum za raziskovalce, knjižničarje, praktike, ponudnike infrastrukture, oblikovalce politik itd. Potekala bo 4. in 5. februarja 2022 v Parizu.
Glavne teme, obravnavane na tej konferenci, sodijo v okvir preoblikovanja raziskovalnega in inovacijskega ekosistema v Evropi. Posebna pozornost bo namenjena preglednosti zdravstvenih raziskav, preobrazbi ocenjevanja raziskav in prihodnosti znanstvenega objavljanja.
Konferenca Nova ERA (Evropski raziskovalni prostor) je v obliki priporočil pripravila povzetek idej, o katerih so na konferenci razpravljali uradniki, raziskovalci, financerji, raziskovalne organizacije in industrija.
Konferenca je bila zasnovana na vključevanju deležnikov z namenom prepoznavanja in izražanja obstoječih potreb ter oblikovanja realnih priporočil, ki bi olajšala izvajanje prenovljenih ciljev politike ERP. Cilji konference so bili izboljšati razumevanje Evropskega raziskovalnega prostora, povečati povezave med skupnostmi deležnikov in razviti skupno razumevanje njihovih potreb, s tem pa zagotoviti, da pakt za raziskave in inovacije v Evropi (Pact for R&I) in program politike ERP (ERA Policy Agenda) ustrezata čim širšemu krogu deležnikov.
Dokument vsebuje tudi priporočila na dveh področjih, povezanih z odprto znanostjo: reforma sistema za vrednotenje raziskovalne dejavnosti raziskovalcev in institucij za izboljšanje njihove kakovosti, uspešnosti in vpliva ter razvoj Evropskega oblaka odprte znanosti.
