Pridružite se spletinarju o ohranjanju pravic EIFL in kOAlicija S o spletni kampanji, ki bo avtorjem pomagala prepoznati in uveljavljati svoje pravice do ponovne uporabe in deljenja svojega znanja. Spletinar bo nagovarjal knjižničarje, raziskovalce in raziskovalno podporno osebje. Govornika sta Sally Rumsey in Johan Rooryck iz kOAlicije S.
Obveščamo vas o novih terminih delavnic na temo ravnanja s podatki v odprti znanosti, ki jih v okviru Nacionalnega kompetenčnega centra HPC – EuroCC@SLING organizira Univerza v Mariboru:
Jupyter in Galaxy za analizo podatkov v odprti znanosti
Živimo v svetu, v katerem se količina podatkov bliskovito veča. To nam omogoča hiter napredek človeštva, vendar pa je podatke potrebno pridobiti, pravilno analizirati, predstaviti, deliti ter jih seveda uporabiti. To pa predstavlja velik izziv. V sklopu seminarja bomo predstavili, kako uporabiti orodja projekta Jupyter ter platforme Galaxy. Prav tako bomo postopek ponazorili s praktičnim primerom in vanj vključili dobre prakse odprte znanosti.
Upravljanje z velepodatki
Upravljanje z velepodatki predstavlja velik izziv, saj je potrebno vzpostaviti proces, ki zagotavlja ustrezno kvaliteto, najdljivost, dosegljivost in ponovno uporabljivost. V seminarju bo na praktičnih primerih predstavljeno, kako se lotiti priprave podatkov, kako jih dokumentirati in objaviti v repozitorijih nacionalne infrastrukture odprtega dostopa. Spoznali pa boste tudi prednosti ponovne uporabe velepodatkov v HPC okolju. Slušatelji lahko prinesejo s seboj enega ali več naborov raziskovalnih podatkov, ki jih bodo vstavili v repozitorije nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Ker je preteklo že eno leto delovanja Open Research Europe (ORE), je čas, da pregledamo in obravnavamo glavne izzive, ki so jih predstavili raziskovalci, ki so že objavljali z ORE, in tisti, ki še oklevajo. Platforma vsem upravičencem H2020 in Horizon Evropa in njihovim sodelavcem omogoča enostavno in visokokakovostno platformo za brezplačno objavo raziskav, ki jih financira Obzorje 2020 ali Obzorje Evropa, in v celoti v skladu s politikami odprtega dostopa Evropske komisije. Kljub nespornim prednostim ORE so potrebna še dodatna prizadevanja, da se zagotovi uspeh in dolgoživost platforme.
Kakšna je vizija ORE?
Vizija ORE je zagotoviti visokokakovostno, zanesljivo in učinkovito mesto za objavljanje raziskav v EU in trajnostni repozitorij, kjer lahko prejemniki financiranja objavljajo rezultate svojega dela po dodelitvi sredstev, pri čemer spoštujejo svoje obveznosti odprtega dostopa. Ambicija Evropske komisije je, da ORE vodi z zgledom pri izvajanju načel odprte znanosti v znanstvenem založništvu, hkrati pa prispeva k preglednosti, stroškovni učinkovitosti in raziskovanju trajnostnih poslovnih modelov založništva z odprtim dostopom.
Kaj bo obravnavano na tej delavnici?
Razprava bo potekala o tem, kako ključne organizacije, kot sta Evropsko združenje univerz (EUA) in Liga evropskih raziskovalnih univerz (LERU), delujejo kot pionirji za odprto znanost in odprt dostop ter kako je ORE lahko pomembno orodje v ta namen. Razpravljali bodo o najpogostejših vprašanjih in pomislekih, ki jih imajo raziskovalci, ko gre za objavljanje prek ORE, in obravnaval bo pomen zagovarjanja ORE med raziskovalnimi knjižničarji. Delavnica se bo združila v panelno razpravo, namenjeno ustvarjanju sinergij, ki bodo utrdile ORE kot ključno orodje, za katerega se lahko knjižničarji zagovarjajo, raziskovalci pa lahko uporabljajo za objavo svojega dela na odprt in pregleden način.
Predavatelji:
Kelly Woods, F1000
Vinciane Gaillard, namestnik direktorja za raziskave in inovacije (R&I), Evropsko združenje univerz (EUA)
Ignasi Labastida, predsednik skupine LERU za informacije in politiko odprtega dostopa, vodja raziskovalne enote v Centru za učne in raziskovalne vire Univerze v Barceloni (CRAI)
Susanna Nykyri, vodja storitev odprte znanosti v univerzitetni knjižnici Tampere
Prijava je namenjena za vse zainteresirane, delavnica pa je namenjena knjižničarjem in raziskovalcem.
Vabimo vas na izobraževanje Upravljanje s podatki in deljenje podatkov preko repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, ki ga 23. maja 2022 organizira slovensko predstavništvo NI4OS-Europe v sodelovanju z Univerzo v Mariboru.
Upravljanje s podatki predstavlja velik izziv, saj je potrebno vzpostaviti proces, ki zagotavlja ustrezno kvaliteto, najdljivost, dosegljivost in ponovno uporabljivost teh podatkov. Na izobraževanju bo na praktičnih primerih predstavljeno, kako se lotiti priprave podatkov, kako jih dokumentirati in objaviti v repozitorijih nacionalne infrastrukture odprtega dostopa. Spoznali pa boste tudi prednosti ponovne uporabe velepodatkov v HPC okolju. Izobraževanje bomo izvedli v štirih šolskih urah. V prvem delu se bomo spoznali z upravljanjem s podatki, drugi del pa bo namenjen vstavljanju podatkovnih naborov v repozitorije nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Program izobraževanja:
10:00–12:00 Upravljanje s podatki Sodelujoči se bodo spoznali z vrstami in tipi podatkov, življenjskim ciklom podatkov in delom s podatki v skladu z načeli FAIR ter s pripravo načrta za upravljanje s podatki.
12:00–13:00 Odmor
13:00–15:00 Deljenje podatkov preko repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Sodelujoči bodo na testnem repozitoriju spoznali, kako vstaviti podatkovni nabor v enega od repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Izobraževanje bo potekalo v ponedeljek, 23. maja 2022, preko videokonferenčnega sistema MS Teams. Povezavo do videokonference boste prejeli na elektronski naslov, ki ga boste navedli ob predhodni registraciji.
Open Research Europe bo v petek, 13. maja 2022, gostil spletinar.
Prisluhnite strokovni skupini o njihovih izkušnjah z objavljanjem na Open Research Europe, ključnih mejnikih in njihovih pričakovanjih glede platforme.
• spoznajte Open Research Europe, • poslušajte izkušnje iz prve roke izbrane skupine sodelavcev, • spoznajte priložnosti za vas in prednosti založništva Open Research Europe, • pozanimajte se o prihajajočih načrtih za Open Research Europe, • postavljajte vprašanja, delite povratne informacije in podajte predloge za izboljšanje Open Research Europe.
Če se ne morete udeležiti spletinarja, se vseeno prijavite in vam bodo poslali povezavo do posnetka.
Državni zbor RS je konec marca 2022 sprejel Resolucijo o Strategiji znanstvenoraziskovalno-inovacijskega razvoja Slovenije 2030, ki je bila aprila 2022 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za ključni slovenski strateški dokument za raziskave in inovacije do leta 2030, ki bo osnova za oblikovanje politik, povezanih z družbenim in gospodarskim razvojem ter družbenimi izzivi. Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je neločljivo prepletena z Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva 2030, obe pa sta usklajeni s strategijo razvoja Slovenije 2030. Na izvedbeni ravni bo Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dopolnjena z akcijskimi načrti in področnimi strateškimi dokumenti (npr. Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur, Akcijski načrt za področje odprte znanosti, Akcijski načrt za pisarne za prenos tehnologij, Akcijski načrt za področje enakih možnosti), ki bodo opredelili zastavljene cilje in jih nadgradili z merljivimi kazalniki spremljanja.
Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki temelji na 10. členu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, uvaja odprto znanost kot pomemben sestavni del znanstvenoraziskovalnega dela. V okviru horizontalnih ciljev pod točko 6.2. Strategija opredeljuje šest ključnih ukrepov na področju odprte znanosti, in sicer:
1 Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v mednarodne povezave in infrastrukture.
2 Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti/Leiden Manifesto for Research Metrics), smernice ERA (Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije/European Research Area and Innovation Committee) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav.
3 Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem).
4 Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji ter vključevanje v ERA in širše.
5 Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.
6 Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.
Ti ukrepi, ki so prepoznani kot bistveni za razvoj odprte znanosti v Sloveniji, so osnova za akcijski načrt za odprto znanost, ki je v pripravi. Predvidoma še letos naj bi ga sprejela Vlada Republike Slovenije.
Univerza v Mariboru v okviru Nacionalnega kompetenčnega centra HPC – EuroCC@SLING organizira delavnico Upravljanje z velepodatki.
Upravljanje z velepodatki predstavlja velik izziv, saj je potrebno vzpostaviti proces, ki zagotavlja ustrezno kvaliteto, najdljivost, dosegljivost in ponovno uporabljivost. V seminarju bo na praktičnih primerih predstavljeno, kako se lotiti priprave podatkov, kako jih dokumentirati in objaviti v repozitorijih nacionalne infrastrukture odprtega dostopa. Spoznali pa boste tudi prednosti ponovne uporabe velepodatkov v HPC okolju. Slušatelji lahko prinesejo s seboj enega ali več naborov raziskovalnih podatkov, ki jih bodo vstavili v repozitorije nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Arhiv družboslovnih podatkov v letošnjem letu praznuje petindvajset let delovanja v slovenskem in mednarodnem raziskovalnem prostoru, kjer nastopa v vlogi izvajalca storitev pri Konzorciju evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA). Obletnico bomo obeležili s slovesnim dogodkom, na katerega vas vljudno vabimo.
Kdaj: sreda, 11 maj 2022 Kje: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
PROGRAM PRIREDITVE
Srečanje ob kavi, 9:30–10:00
Predavalnica 10 na FDV, ob recepciji
Slovesni del, 10:00–10:30
Predavalnica 10 na FDV, ob recepciji Ob 25 letnici ADP nas bodo nagovorili: prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Andreja Jaklič, prodekanja Fakultete za družbene vede, doc. dr. Janez Štebe, vodja Arhiva družboslovnih podatkov.
Okrogla miza, 10:30–11:30
Predavalnica 10 na FDV, ob recepciji Na okrogli mizi z naslovom Izzivi publiciranja in citiranja podatkov v družboslovju se bomo pogovarjali o pomenu in vrednosti pravočasne objave raziskovalnih podatkov. O zahtevah financerjev raziskav in izkušnjah slovenskih znanstvenih revij bomo razpravljali s predstavnikom MIZŠ, člani in članicami uredniških odborov znanstvenih revij ter raziskovalci in raziskovalkami.
Pogostitev, 11:30–13:00
Za zaključek udeleženke in udeležence vabimo na zakusko in druženje.
Zaradi lažje organizacije prosimo, da se na dogodek prijavite. Prijave so odprte do ponedeljka, 9. 5. 2022. PRIJAVA NA DOGODEK
Predstavitev z naslovom Odprta znanost v programu Obzorje Evropa: Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, 1. del Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan, DMP) so temelj odgovornega upravljanja s podatki in so obvezni za raziskovalne projekte, financirane v okviru programa Obzorje Evropa. V predavanju bomo obravnavali dele DMP, ki se nanašajo na splošna načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in izbiro zaupanja vrednih repozitorijev.
Iskanje sredstev za projekte skupnostne znanosti ni vedno enostavno. Financerji in razpisi imajo lahko drugačne in specifične fokuse ter različne zahteve. Ni presenetljivo, da raziskovalci, ki se želijo ukvarjati z skupnostno znanostjo, na vprašanje pogosto navedejo, da potrebujejo podporo pri iskanju financiranja in pisanju prepričljivih projektnih prijav.
17. maja se pridružite spletnemu seminarju, če želite izvedeti več o uspešnih strategijah pri prijavi na projekte državljanske znanosti. Povabljeni predavatelji bodo občinstvu posredovali zanimive vpoglede, pomembne povzetke in koristne predloge glede uspešnih prijav. Skupina mednarodnih strokovnjakov za državljansko znanost, raziskovalcev in predstavnikov finančnih organov bo delila svoje izkušnje in predlagala strategije.
