Gradnja skupnosti odprte znanosti – 12. 3.

Prijava: https://us02web.zoom.us/webinar/register/WN_cgM0QYodQJSm-s6X3CHDag

Loek Brinkman, zaposlen v Univerzitetnem medicinskem centru Utrecht, bo spregovoril o skupnosti odprte znanosti na Nizozemskem. Prva, v Utrechtu, je bila ustanovljena leta 2018 in ima zdaj več kot 300 članov z vseh fakultet in vseh poklicnih stopenj. Skupnost Open Science ima tri cilje:

  1. spodbujanje raziskovalcev, da spoznajo odprto znanost;
  2. navdihovanje in omogočanje sprejemanja odprtih znanstvenih praks;
  3. oblikovanje institucionalne politike za spodbujanje odprte znanosti.

Na Nizozemskem je zdaj deset skupnosti odprte znanosti, ena na Irskem in ena na Švedskem. Začetni komplet Open Science Community je na voljo na naslovu http://www.startyourosc.com/. Institucijam pomaga pri ustanovitvi lokalne skupnosti odprte znanosti.

Projekt NI4OS-Europe s prvimi integriranimi viri na svoji platformi

Projekt okvirnega programa Obzorje 2020 NI4OS-Europe, ki ga financira Evropska komisija, je z vključitvijo 19 novih infrastrukturnih in tematskih storitev ter repozitorijev v svoj katalog digitalnih storitev znanstveno skupnost pripeljal korak bliže k viziji oblaka odprte znanosti in odprtih inovacij.

NI4OS-Europe – National Initiatives for Open Science in Europe je eden od ključnih projektov, ki prispevajo k razvoju Evropskega oblaka odprte znanosti (European Open Science Cloud – EOSC). Gre za  integrirano, interoperabilno digitalno okolje, katerega cilj je znanstvenim skupnostim zagotoviti nemoten dostop do e-infrastruktur, storitev in podatkov, s tem pa čezmejno in interdisciplinarno sodelovanje. Viri, ki jih zagotavlja katalog digitalnih storitev NI4OS-Europe, bodo vključeni v portfelj Evropskega oblaka odprte znanosti, ta pa bo milijonom znanstvenikov po svetu omogočal dostop, shranjevanje, upravljanje, analizo, izmenjavo in ponovno uporabo raziskovalnih podatkov.

Partnerstvo NI4OS-Europe sestavlja 22 organizacij iz 15 držav članic in pridruženih držav širše regije jugovzhodne Evrope. Projekt k Evropskemu oblaku odprte znanosti prispeva na več ravneh:

  • k portfelju Evropskega oblaka odprte znanosti prispeva z računalniško infrastrukturo in storitvami, podatkovnimi nabori ter storitvami za shranjevanje in upravljanje odprtih podatkov,
  • podpira razvoj in vključitev iniciativ za nacionalni oblak odprte znanosti v 15 državah članicah in pridruženih državah v upravljanje Evropskega oblaka odprte znanosti,
  • prizadeva si za širjenje miselnosti Evropskega oblaka odprte znanosti in načel FAIR za najdljivost (Findability), dostopnost (Accessibility), interoperabilnost (Interoperability) in ponovno uporabo (Reusability) raziskovalnih podatkov.

Platforma NI4OS-Europe predstavlja skupaj več kot 40 infrastrukturnih in tematskih storitev ter repozitorijev, ki so bili preizkušeni glede na svojo stopnjo pripravljenosti na vključitev v Evropski oblak odprte znanosti s posebnimi modeli. Izvedena je bila vrsta javnih strokovnih usposabljanj ter posvetovanj in študij za sprejem politik odprte znanosti. NI4OS-Europe s tem ustvarja trdne temelje za implementacijo Evropskega oblaka odprte znanosti, kar prinaša koristi številnim znanstvenikom in strokovnjakom na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.

Slovenska partnerja v projektu NI4OS-Europe sta Univerzitetna knjižnica Maribor in Arnes. V skladu s projektom pripravljata Slovensko skupnost odprte znanosti, ki bo nudila spletno središče za vse deležnike odprte znanosti v Sloveniji, ter podporo pri vključevanju slovenskih storitev in njihovih ponudnikov v Evropski oblak odprte znanosti.

Na prejemanje novic Skupnosti v nastajanju se lahko prijavite tukaj.

Povezave:

Lep pozdrav,

Slovenska skupnost odprte znanosti
(v nastajanju)

EOSC Digital skills for FAIR and Open Science

Obveščamo vas, da je delovna skupina za digitalne veščine in usposabljanje izvršilnega odbora Evropskega oblaka odprte znanosti objavila končno poročilo Digital skills for FAIR and Open Science.

Leta 2020 ustanovljena delovna skupina se je osredotočila na štiri prednostna področja, ki sestavljajo glavne dele poročila:

  1. Razvoj naslednje generacije strokovnjakov na področju odprte znanosti in načel FAIR
  2. Spodbujanje digitalnih veščin na področju odprte znanosti in načel FAIR v Evropi
  3. Vzpostavitev dolgotrajnega in zaupanja vrednega središča za dostop do učnih virov in orodij
  4. Vpliv na nacionalne politike odprte znanosti in podpora oblikovalcem politik

Vabljeni k branju.

Publication document thumbnail

Lep pozdrav,

Slovenska skupnost odprte znanosti
(v nastajanju)

6 stebrov pri vključevanju raziskovalcev v procese upravljanja z raziskovalnimi podatki

Pridružite se spletnemu predavanju v živo

REZERVIRAJTE SVOJE MESTO 

Predavanje bo potekalo preko platforme ZOOM, 11.2.2021 (četrtek) ob 10.00. (Povezavo prejmete na dan predavanja po e-pošti.)

VSEBINA PREDAVANJA IN RAZPRAVE

Vključevanje raziskovalcev v procese upravljanja raziskovalnih podatkov je zahtevno delo, saj je poleg vsebinske kompleksnosti potrebno tudi veliko tehničnih in organizacijskih veščin. Visokošolske in specialne knjižnice so pomembni deležniki pri spodbujanju kot tudi pri zagotavljanju številnih podpornih storitev na tem področju.

V predavanju vam bo mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani predstavil priporočilo z naslovom The 6 Pillars of Engaging Researchers in Research Data Management (RDM), ki ga je pripravila delovna skupina LIBER in ki govori o vlogi knjižnic pri vključevanju raziskovalcev v procese upravljanja raziskovalnih podatkov.

CILJ PREDAVANJA

S predavanjem boste dobili osnovna znanja, kako pristopiti k raziskovalcu in ga vključevati v proces upravljanja raziskovalnih podatkov.

KOMU JE PREDAVANJE NAMENJENO

Predvsem visokošolskim knjižničarjem in zaposlenim v podpornih službah Univerze v Ljubljani.

KAJ JE ŠE POTREBNO VEDETI

Predavanje bo snemano in predvajano na Youtube, medtem kot bo drugi del – razprava anonimna. Obenem vas vljudno vabimo, da nam sporočite vsa morebitna vprašanja.

Prejmete tudi potrdilo o udeležbi.

PREDAVATELJ

mag. Miro Pušnik

Miro Pušnik je direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Med drugim je aktiven na področju zagotavljanja infrastrukture odprte znanost in član delovne skupine EOSC Rules of Participation in Leaders Group pri kOAliciji S. Vsako leto je član organizacijskega odbora priprave strokovnega srečanja Pogled na odprto znanost (Focus on Open Science).

Nova priporočila Science Europe za vrednotenje načrtov za upravljanje raziskovalnih podatkov

Science Europe je izdal drugo, razširjeno izdajo svojega zelo priljubljenega Praktičnega vodiča po mednarodni uskladitvi ravnanja z raziskovalnimi podatki (v angleščini). Prvotno je bila izdana leta 2019 in po uspešni uporabi v številnih organizacijah zdaj vključuje povsem nova navodila za podporo ocenjevanju načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki (DMP).

Financerji raziskav, raziskovalne organizacije, recenzenti in posamezni raziskovalci imajo različne potrebe glede ravnanja z raziskovalnimi podatki. Science Europe si prizadeva za mednarodno usklajevanje politik in praks. S tem podpira raziskovalce pri njihovih prizadevanjih in poudarja, da je upravljanje z raziskovalnimi podatki del raziskovalnega procesa.

FAIR storitve in infrastruktura: predlaganje ocenjevalnega okvira za podatkovne storitve, ki omogočajo FAIR

https://www.fairsfair.eu/events/fair-services-infrastructure-proposing-assessment-framework-fair-enabling-data-services

FAIRsFAIR bo predstavil prvo različico ocenjevalnega okvira za ponudnike podatkovnih storitev različnih znanstvenih disciplin.

Okvir je v celoti opisan v nedavno objavljenem Report on Basic Framework on FAIRnesss of Services  in želi ponudnikom pomagati pri zagotavljanju, da njihove podatkovne storitve omogočajo FAIR. To je zato, ker je za uresničitev celotnega potenciala ekosistema FAIR, v katerem je mogoče raziskovalne rezultate enostavno deliti in optimalno ponovno uporabiti, treba pogledati dlje kot FAIRification podatkov in drugih digitalnih objektov in upoštevati tudi infrastrukturo in storitve.

Udeleženci spletnega seminarja bodo vodeni skozi ključne elemente ocenjevalnega okvira – tako tehnične kot družbene – in najpomembnejša priporočila za postopne izboljšave.

REGISTRACIJA

Dan odprtega znanja 2021

Na letošnjem DNEVU ODPRTEGA ZNANJA 2021, ki sta ga organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan ob podpori zavoda Aksioma in Creative Commons, smo spregovorili o novostih in spremembah, ki jih prinaša nova evropska direktiva o avtorskih pravicah. Dogodek je bil razdeljen v dva sklopa z predstavitvami in razpravo. Kot posebna gostja iz tujine se je pridružila Julia Reda, nekdanja nemška evroposlanka, vodja projekta Control ©, raziskovalka, aktivistka in zagovornica načela odprtosti podatkov. Posnetek je na voljo: https://www.facebook.com/1910610985690202/videos/1882587905221755

AAAS sprejela politiko zelene poti kOAlicije S RRS

American Association for the Advancement of Science (AAAS), založnik skupine revij Science, je napovedal spremembo politike odprtega dostopa, ki avtorjem, katerih raziskave financirajo članice kOAlicije S, omogoča brezplačno (zelena pot) izpolnitev zahteve za takojšnjo dostopnost objav v skladu z Načrtom S. Avtorji lahko svoj končni, recenzirani rokopis (AAM), sprejet v objavo v sicer naročniških revijah Science, shranijo v repozitorij pod prosto licenco CC BY ali CC BY-ND brez embarga.

Nova politika velja eno leto za vse objave, poslane v skupino revij Science po 1. januarju 2021, ki so nastale na podlagi raziskav in jih financirajo članice kOAlicije S, ki so sprejele Rights Retention Strategy (RRS) oziroma so to zahtevo dodale v svoje razpise.

Založnikova politika sicer v naročniških revijah ne omogoča odprtih objav (hibridni zlati dostop), omogoča pa zeleno pot – shranjevanje AAM ob objavi na osebno spletno stran ali v institucionalni repozitorij (vendar brez proste licence).
Vsi objavljeni znanstveni članki so javno dostopni za branje 12 mesecev po objavi.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ARRS je sicer članica kOAlicije S, a v dosedanjih razpisih za svoje instrumente financiranja še ni zahtevala RRS. To pomeni, da slovenski raziskovalci te možnosti odprtih objav v revijah Science zaenkrat še ne morejo uporabiti.

Dostopnost