V okviru Odprte akademije nadaljujemo s pregledom politik programa Obzorja Evropa. V predstavitvi bomo orisali ključna načela ravnanja z raziskovalnimi podatki. Kako morajo raziskovalci ravnati v zvezi z ravnanjem z raziskovalnimi podatki pri prijavi na razpise v okviru programa Obzorje Evropa? Kaj so nujne sestavine načrta ravnanja s podatki v tem programu (DMP)? Kako opisati izvor podatkov? Katerim kriterijem morajo ustrezati podatkovni repozitoriji? Kako zagotoviti čim boljše možnosti za ponovno uporabo? Kakodo sredstev za ravnanje s podatki?
Povzetek dela Evropskega združenja za skupnostno znanost v zadnjih dveh letih. Pomaga razjasniti in zagovarjati ključno vlogo državljanske znanosti v odprti znanosti.
Sprejetje priporočila pomeni, da se zdaj osredotočamo na podporo izvajanju priporočila, pri čemer ima ključno vlogo državljanska znanost pri resničnem odpiranju odprte znanosti.
V zadnjem letu so se pojavile številne nacionalne strukture EOSC, ki podpirajo dejavnosti koordiniranja in sodelovanja v Evropskem oblaku odprte znanosti na lokalni ravni. V nekaterih državah so to prvi koraki k imenovanju nacionalne organizacije predstavnice v Združenje EOSC. V mnogih primerih gre za komplementarne strukture, ki so bistvene za približevanje Evropskega oblaka odprte znanosti nacionalni raziskovalni skupnosti in za spodbujanje aktivnega sodelovanja raziskovalcev kot ponudnikov in uporabnikov digitalnih FAIR vsebin. Usklajevanje s Partnerstvom EOSC je ključnega pomena za pospeševanje uvajanja odprte znanosti ter krepitev ozaveščenosti in vseevropskega sodelovanja.
Finski IT center za znanost CSC je v letu 2021 v okviru projekta EOSCsecretariat.eu izvedel študijo in raziskal nacionalne strukture EOSC v 24 državah članicah EU, vključno s Slovenijo, 11 pridruženih članicah EU ter Švici.
V Mladi akademiji bomo četrto leto zapored v okviru Meseca znanosti, ki ga prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, organizirajo dogodek Odprta znanost. Tako kot lanski bo tudi letošnji dogodek potekal v obliki niza štirih dogodkov, pri čemer bodo trije potekali v celoti prek spleta, en pa v hibridni obliki s spletnim prenosom v živo.
Dogodki so potekali štiri torke v novembru, tematsko pa so spodbujanje in nagrajevanje odprtih znanstvenih praks, odprt dostop do raziskovalne infrastrukture, odprto strojno opremo in podporo načelom FAIR v okviru Evropskega oblaka odpre znanosti (EOSC).
Gre za zbirko izkušenj, pridobljenih na področju odprte znanosti pri spopadanju s pandemijo, ki jih je mogoče uporabiti v podnebnih ukrepih. Prispevalo je 25 govornikov in moderatorjev konference, vseh uglednih akterjev v svetovnem gibanju za odprto znanost.
Veseli nas tudi, da je Melissa Fleming, generalna podsekretarka Združenih narodov na oddelku za globalne komunikacije, zagotovila uvod, vključno s pozivom k nujnemu ukrepanju.
FAIRsFAIR je na podlagi rezultatov prve in druge delavnice ter nadaljevanja dialoga s svojimi deležniki organiziral vrsto spletnih sej, na katerih so se zbrali predstavniki projektov INFRAEOSC-5, grozdov ESFRI in projektov e-infrastrukture, upravnega odbora združenja EOSC, FAIRsFAIR Evropska skupina prvakov FAIR in svetovalnega odbora na visoki ravni ter projektnih uradnikov Evropske komisije.
Poročilo ponuja pregled dejavnosti, ki jih izvajajo projekti, vključeni v izgradnjo ekosistema FAIR za Evropski oblak odprte znanosti.
Namen tega seznama je podpreti univerze pri njihovih prizadevanjih za izgradnjo zmogljivosti in nadaljnji razvoj njihovih dejavnosti odprtega dostopa. Vključuje pristop à la carte, pri katerem lahko institucije upoštevajo cilje in ukrepe, ki so najbolj smiselni v njihovem posebnem kontekstu in zaradi njihovih posebnosti. Kontrolni seznam zajema tri glavne cilje: 1) opolnomočenje s politikami in strategijami na visoki ravni; 2) krepitev zmogljivosti s pomočjo knjižnic in pogajalskih konzorcijev; in 3) okrepitev obstoječih struktur prek infrastruktur, ki jih vodi akademska skupnost. Vsak cilj vključuje vrsto možnih ukrepov, njihovo ustrezno utemeljitev, predlagane dejavnosti, pričakovani učinek in morebitne pasti.
V prvi predstavitvi si bomo ogledali temeljna načela diseminacije rezultatov raziskav v okviru programov Obzorje Evropa, temeljna načela praks odprte znanosti ter podrobneje zahteve glede odprtega dostopa do znanstvenih publikacij. Kaj predstavljajo prakse zgodnjega in odprtega deljenja rezultatov raziskav? Do katerih rezultatov raziskav morate zagotoviti odprti dostop? Kakšne licence morate pri tem uporabiti? Kako sploh objaviti odprte objave? Na ta in podobna vprašanja vam bomo poskušali odgovoriti v okviru te predstavitve. V naslednjih predstavitvah pa boste spoznali načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav. Ogledali si bomo tudi načrt ravnanja s podatki v okviru tega razpisa, odprt recenzijski sistem in ostale zanimive prakse na tem področju.
