V četrtek, 21. septembra 2023, ob 10.30 konzorcij projekta SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji organizira predstavitev Slovenske skupnosti odprte znanosti. Predavala bo mag. Dunja Legat, ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Predstavitev bo potekala na daljavo prek platforme Zoom, prijavite se na tej povezavi.
V okviru predstavitve bomo spoznali vlogo, način organiziranja, temeljne naloge in aktivnosti skupnosti.
Slovenska skupnost odprte znanosti je formalna mreža slovenskih raziskovalnih organizacij in infrastruktur s skupnim ciljem spodbujanja in podpore praksam odprte znanosti v Sloveniji. Kot taka predstavlja pomembno iniciativo za nacionalni oblak odprte znanosti. Povezovala bo deležnike na področju odprte znanosti v Sloveniji v celovito in pregledno ureditev in vzpostavila enoten, komplementarno delujoč sistem odprte znanosti v Sloveniji na področju storitev, orodij, infrastruktur in izobraževanja. Spodbujala bo širjenje, izmenjavo in ponovno uporabo znanja na način odprtega dostopa, razvijala kompetence za prakticiranje odprte znanosti in vzpostavila organizacijo usposabljanja za ciljne uporabnike. Z združevanjem obstoječih raziskovalnih storitev in podatkovnih infrastruktur bo Slovenska skupnost odprte znanosti spodbujala souporabo virov, storitev in skupno udejstvovanje v domačih in tujih projektih na področju odprte znanosti. Skupnost bo del evropske usmeritve – evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) – ki je zaupanja vredno integrirano virtualno okolje z nemotenim dostopom do podatkov in interoperabilnih storitev, ki bodo milijonom znanstvenikov omogočale dostop, hrambo, upravljanje, analizo, deljenje in ponovno uporabo raziskovalnih podatkov onkraj meja držav in znanstvenih disciplin.
V sklopu evropskega projekta Palomera, ki preučuje potrebe, izzive in vrzeli pri oblikovanju politike objav v odprtem dostopu za (znanstvene) monografije po evropskih državah, je nastala anketa, namenjena vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z znanstvenimi monografijami: tako posameznikom (raziskovalcem, učiteljem, avtorjem, bralcem …) kot ustanovam (raziskovalne, izobraževalne, organizacijske, založbe, knjižnice …).
Gre za enostavno anonimno anketo (v angleščini), za katero potrebujete le okoli 15 minut in jo izpolnjujejo po vsej Evropi, zato je pomembno, da odgovori pridejo tudi iz Slovenije. Rezultate ankete in druge ugotovitve projekta, ki se konča z letom 2024, bo v Sloveniji predstavil slovenski partner, ZRC SAZU.
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v naslednjem tednu organizira 3. poletno šolo akademske integritete ENAI 2023 (več informacij najdete na http://enai-summerschool2023.um.si/), ki jo izvaja v okviru projekta Erasmus+, z naslovom Facing Academic Integrity Threats (FAITH ). Poletna šola bo potekala od 21. do 25. avgusta na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Koroška 46, v Mariboru.
Glavne teme bodo akademska integriteta pri uporabi orodij umetne inteligence, plagiatorstvo, pogodbeno goljufanje, akademsko pisanje, etično objavljanje in razširjanje rezultatov raziskav, upravljanje podatkov, kršitve akademske in raziskovalne integritete ter politike na področju akademske integritete.
Poletna šola bo odprta za vse, ki jih zanimajo tematike iz področja akademske integritete. V ponedeljek (21. 8.) se bomo ukvarjali s problemi akademske integritete na področju umetne inteligence. Torek (22. 8.) bo namenjen plagiarizmu in pogodbenemu goljufanju. V sredo (23.8.) bomo predstavili kako se lotiti implementacije ustrezne politike na področju akademske in raziskovalne integritete. V četrtek (24. 8.) se bomo osredotočili na etično objavljanje in razširjanje rezultatov raziskav ter akademsko pisanje. V petek (25. 8.) pa bomo odgovorili na vprašanja, ki so vezana na etičnost raziskav ter upravljanje s podatki.
Predavanja bomo izvedli hibridno, delavnico pa samo na lokaciji UM-FERI. Vsa predavanja bodo v predavalnici G2 – Beta (zemljevid zgradb Tehniških fakultet in zemljevid objekta G2 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru, Koroška cesta 46 v Mariboru. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na posamezen dan predavanj preko spletnega obrazca. Urnik predavanj in delavnic je dosegljiv na http://enai-summerschool2023.um.si/#1#schedule.
Mreža občanske znanosti sedaj vključuje že 17 partnerjev (https://citizenscience.si/partnerji/ ). Če poznate še kakšno društvo ali posameznika, ki bi jih utegnila zanimati sodelovanje v naši mreži, to sporočite kolegu Tilu: til.mlakar@ctk.uni-lj.si.
Tokrat smo za vas pripravili naslednji nabor novic:
Odprt je razpis za zbiranje prispevkov za ECSA2024. Želite biti del enega vodilnih dogodkov občanske znanosti Evropi? Na voljo je več oblik, med drugim predstavitve, posterji, izobraževanja, delavnice. Rok za oddajo je 30. september: https://2024.ecsa.ngo
Našli smo še en projekt občanske znanosti: Dinaricum – seznam povoženih živali. Podatke o povoženih ježih in drugih živalih je posredovalo že 25 opazovalcev. Upamo, da ga bomo lahko čimprej dodali v naš katalog. Več o projektu najdete tule: https://www.inaturalist.org/projects/seznam-povozenih-zivali-dinaricum
Če želite tudi vaš projekt objaviti na portalu, se obrnite na Tila Mlakarja: til.mlakar@ctk.uni-lj.si.
Novice objavljamo na spletni strani: https://citizenscience.si/novice/, ter na družbenih omrežjih, kjer komuniciramo in delimo novice, ki jih najdemo tam:
Vljudno vas naprošamo, da te novice delite tudi s svojimi kolegi, ki bi jih utegnila zanimati občanska znanost. Zahvaljujemo se vam za vse poslane novice in mnenja in prosimo, da nam jih pošiljate še naprej!
Že tradicionalna letna konferenca uporabnikov DDI bo letos potekala v Ljubljani, od 27. do 29. novembra 2023 v Hotelu Slon in tudi po spletu. Letos jo gostimo Arhiv družboslovnih podatkov. DDI oziroma Data Documentation Initiative je mednarodni standard za opisovanje podatkov, ki so nastali v okviru anket in drugih metod opazovanja na področju družboslovja, vedenjskih znanosti, ekonomije in zdravstvenih ved. Letno srečanje je priložnost za deljenje izsledkov in dobrih praks, ki pokrivajo področje standardov za opise podatkov, povezovanje DDI z drugimi standardi in tehnologijami, razvoj in implementacijo standardov, kritične poglede na DDI in več. Vabljeni, da se pridružite s prispevkom, plakatom, predavanjem ali delavnico. Letos so razpisane naslednje teme: potrebe uporabnikov, učinkovite infrastrukture in izboljšana kakovost,uradna statistika,interoperabilnost, ponovna uporaba in souporaba metapodatkov,harmonizacija (meta)podatkov,spodbude za dokumentiranje podatkov,odprti podatki, metapodatki in povezani odprti podatki,metapodatki, podatki in etična vprašanja,uporaba strojnega učenja, umetne inteligence in avtomatizacije pri pripravi metapodatkov,programska oprema in orodja.
2. 8. 2023 se je pričel projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«, v okviru katerega bodo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in 20 slovenskih javnih raziskovalnih organizacij prilagodile svoje delovanje v skladu z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter s praksami in načeli odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru. Odprta znanost obsega odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.
Projektni konzorcij sestavljajo:
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot koordinatorka projekta,
Geološki zavod Slovenije,
Gozdarski inštitut Slovenije,
Inštitut za hidravlične raziskave, Ljubljana,
Institut “Jožef Stefan”,
Inštitut za narodnostna vprašanja,
Inštitut za novejšo zgodovino,
Kemijski inštitut,
Kmetijski inštitut Slovenije,
Nacionalni inštitut za biologijo,
Pedagoški inštitut,
Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto,
Urbanistični inštitut Republike Slovenije,
Zavod za gradbeništvo Slovenije,
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje,
Znanstveno-raziskovalno središče Koper,
Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu,
Univerza v Ljubljani (v okviru katere enega od delovnih sklopov vodi Arhiv družboslovnih podatkov),
Univerza v Mariboru (v okviru katere enega od delovnih sklopov vodi Univerzitetna knjižnica Maribor) in
Univerza na Primorskem.
Namen projekta je ozaveščanje, izobraževanje in opolnomočenje sodelavcev konzorcijskih partnerjev z ustreznimi znanji in kompetencami s področja odprte znanosti, priprava izobraževalnega gradiva, vzpostavitev podpornih struktur ter prilagoditev mehanizmov delovanja konzorcijskih partnerjev v skladu z načeli odprte znanosti. Poleg konzorcijskih partnerjev bo projekt naslovil druge pomembne deležnike v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, tj. zasebne raziskovalne in visokošolske organizacije, zasebne raziskovalce, javne agencije (ARIS, NAKVIS), druge javne zavode (npr. Arnes, knjižnice), poslovne subjekte in druge zainteresirane javnosti.
Do zaključka projekta dne 30. 6. 2026 bo konzorcij izvedel najmanj 30 javnih predavanj o aktualnih temah s področja odprte znanosti ter 4 nacionalne dogodke z mednarodno udeležbo. Definiral bo profile podpornih strokovnjakov za področje odprte znanosti in ravnanja z raziskovalnimi podatki ter izdelal katalog njihovih kompetenc. Izvedel bo serijo specialističnih izobraževanj za začetne tovrstne strokovnjake na konzorcijskih partnerjih in drugih zainteresiranih institucijah ter vzpostavil podporne strukture ob začetku njihovega delovanja. Pripravil bo izobraževalno gradivo za delovanje po načelih odprte znanosti s poudarkom na ravnanju z raziskovalnimi podatki, tako v spletni kot tiskani obliki. Evalviral bo obstoječe akte in procese na konzorcijskih partnerjih, izdelal predloge za formalne podlage delovanja po načelih odprte znanosti ter izvedel pilotne prilagoditve. Zavedanje o pomenu odprte znanosti bo v čim večji meri razširil tudi v strokovni in splošni javnosti.
V monografiji avtorica preučuje vpliv načel in praks odprte znanosti v sodobnem raziskovanju ter njihovo povezanost s spoznavno teorijo v znanosti. Knjiga se osredotoča na analizo pomislekov, ki so spodbudili pozive po večji odprtosti v znanstvenem raziskovanju. Poudarja, da klasična interpretacija odprtosti kot zgolj deljenje virov, ki se pogosto pojavlja v pobudah in politikah odprte znanosti, lahko privede do neželenih posledic, kot sta omejevanje raznolikosti spoznanj in poslabšanje spoznavne pravičnosti, kar lahko vodi v nezanesljivo in neetično znanje.
Nasprotno pa avtorica v delu predlaga, da bi morali odprtost razumeti kot prizadevanje za vzpostavljanje premišljenih povezav med raziskovalnimi praksami. Osredotoča se na procesno naravnanost raziskovanja kot orodja za učinkovito in odgovorno delovanje. Zastavlja se vprašanje, kako doseči odprtost, ki bo spodbujala raznolikost idej in sodelovanje, ter tako prispevala k napredku znanosti.
Elektronska knjiga “Philosophy of Open Science” je na voljo v odprtem dostopu na platformi Cambridge Core.
Spletni sestanek bo potekal v torek, 21. novembra 2023, popoldne (12.00-18.00), na dnevnem redu pa bodo le točke odločanja. Dnevni red in podrobnosti o registraciji sledijo. Spodaj si lahko ogledate zaključni posnetek 6. generalne skupščine, ki je potekala maja lani v Bruslju.
Zaključni video 6. generalne skupščine združenja EOSC
Statut združenja EOSC: povratne informacije sprejemamo do 20. avgusta
Člani združenja EOSC so vabljeni, da komentirajo najnovejšo različico osnutka statuta, ki je bil predstavljen na GA#6 maja in poslan po elektronski pošti. Nadaljnje povratne informacije bomo sprejemali do 20. avgusta 2023. Po tem bomo delali na integraciji in konsolidaciji vseh vnosov, ki jih bomo prejeli, ter izvedli zunanji pravni pregled. Osnutek končne različice statuta bo predstavljen pravočasno za naslednjo generalno skupščino jeseni. Če imate kakršna koli vprašanja, se obrnite na sekretariat EOSC-A: info@eosc.eu
Oglejte si bruseljski dogodek EOSC-A o pospeševanju prehoda na odprto znanost Kot del priprave na konferenco švedskega predsedstva o “Potencialu raziskovalnih podatkov” 12. junija je Združenje EOSC organiziralo skupno sejo o “Pospeševanju prehoda na odprto znanost” s svojimi švedskimi člani SLU (Švedska univerza). kmetijskih znanosti) in VR (Švedski raziskovalni svet). Izmenjava je bila zasnovana kot raziskovanje možnih poti vplivanja na pospešitev prehoda na odprto znanost in je vsebovala glavne predstavitve prorektorja SLU za sodelovanje in spremljanje okolja & Ocena Anna Lundhagen, višja raziskovalka pri VR Sumithra Velupillai; in predsednik združenja EOSC Karel Luyben. Preberite celoten članek na eosc.eu.
Licenčna pogodba s Springer Nature za leto 2023 korespondenčnim avtorjem s članic slovenskega konzorcija omogoča 155 brezplačnih objav člankov (vavčerji brez plačila APC – Article Processing Charge) v odprtem dostopu v ca. 2.080 hibridnih revijah založnika.
Vavčerji veljajo za naslednje vrste objav v hibridnih revijah založnika: Original Paper, Review Paper, Brief Communication in Continuing Education.
Za objave v hibridnih revijah po porabljeni kvoti vavčerjev in za objave v založnikovih revijah zlatega odprtega dostopa velja redna cena APC, popusta ni!
Ažuren seznam naslovov hibridnih revij, za katere veljajo navedene ugodnosti, je na voljo na spletni strani Springer Nature – prvi list excel tabele s seznamom za objavljanje (Publishing Access). Na drugem listu je seznam revij Springer in partnerskih založb Adis, Academic Journals in Palgrave Macmillan, ki so na voljo le za branje (Reading Access).
Splošni pogoji: • članek je SPREJET v objavo v letu 2023, • korespondenčni avtor oz. avtor, ki odda članek v založnikov sistem, prihaja z ene od članic konzorcija, • pravilna navedba podatkov (naziva) avtorjeve institucije, • identifikacija avtorja z e-mail naslovom z domeno institucije.
Avtor po sprejemu članka v objavo v založnikovem sistemu izbere možnost odprte objave, pripadnost korespondenčnih avtorjev institucijam konzorcija in upravičenost do popusta potrjujejo kontaktne osebe v knjižnicah institucij – založnikova predstavitev korakov pri oddaji članka.
Pregled porabe vavčerjev je na povezavi (zavihek Pregled – vavčerji).
Osnovne informacije o konzorcijski pogodbi za odprto objavljanje in opis postopka za avtorje so dostopne tudi na založnikovi spletni strani.
Avtorji lahko delijo svoje raziskave z drugimi raziskovalci v vseh stopnjah postopka objave, vendar je potrebno pri tem upoštevati založnikove pogoje How to Share | Authors | Springer Nature.
Težko pričakovana pobuda OpenAIRE se od 25. do 27. septembra vrača v Madrid v Španiji. Četrto izdajo Open Science Fair soorganizirata OpenAIRE in španska fundacija za znanost in tehnologijo (FECYT), španski NOAD. Eden ključnih dogodkov Open Science pod okriljem španskega predsedstva Svetu Evropske unije. S temo »Charting the Course: Reimagining Open Science for Future Generations« program obljublja, da bo razkril vznemirljive možnosti in raziskal, kako lahko s sodelovanjem oblikujemo prihodnost odprte znanosti za prihodnje generacije. Privlačen dnevni red vključuje 40 plakatov, 24 bliskovitih govorov, 13 predstavitev, 11 delavnic, 2 panelni razpravi in 2 osrednja govora, ki se vrtijo okoli letošnje osrednje teme.
