Vljudno vabljeni na predavanje z naslovom Skupnostna znanost kot steber odprte in sodelovalne znanosti. Mag. Miro Pušnik vam bo na predstavitvi predstavil ključne mednarodne programske dokumente, na katerih temelji delovanje Citizen Science, nekatere primere dobre prakse doma in v tujini, nekatere pomisleke glede izvajanja tovrstnega koncepta znanstvenoraziskovalnega dela, polemizirali pa bomo tudi terminološka vprašanja glede slovenskega prevoda termina Citizen Science. Predstavitev bo v četrtek, 10.6. 2021 ob 10.00, trajala bo približno 45 minut, potekala bo preko telekonferenčnega sistema Zoom. (Povezavo boste prejeli zjutraj, na dan predstavitve.)
Odprta znanost opisuje trenutni prehod v to, kako se izvajajo raziskave, kako se rezultati shranjujejo in širijo, kako raziskovalci sodelujejo, kako merijo uspeh in kako so raziskovalci nagrajeni za bolj pregledne in skupne pristope. Odprta znanost lahko spremeni raziskovalno krajino. Ta potencial je bil uspešno preizkušen v času pandemije.
Poudarjajoč raziskovalne prakse, bomo razpravljali o vlogi raziskovalnih organizacij, ki podpirajo ta prehod, tako lokalno kot mednarodno.
Dobrodošli, da se udeležite sej in razširite svojo profesionalno mrežo na mednarodni ravni.
Prijava: Zainteresirani udeleženci naj se prijavijo tukaj.
Prizorišče: Če razmere dopuščajo, bo poletna šola potekala v hibridni obliki, to je z osebnimi sestanki na lokalni ravni, organiziranimi v Oxfordu in v Berlinu, ter z možnostjo spletnega obiska. Če bodo v veljavi omejitve potovanj, bo poletna šola v celoti potekala prek spleta na eni ali obeh lokacijah.
V sodelovanju RDA vozlišča Slovenija in Časopisa za kritika znanosti, domišljijo in novo antropologijo je izšla tematska številka Časopisa za kritiko znanosti, posvečena Odprti znanosti. Prispevki preizprašujejo status občanske/skupnostne znanosti, vrednotenje znanstvenega dela, analizirajo nepoštene prakse in vprašljive revijalne politike ter se sprašujejo tudi o epistemoloških predpostavkah moderne znanosti. Avtorska različica prispevkov je že na voljo v repozitoriju DiRROS.
Obzorje Evropa je okvirni program za financiranje raziskav in inovacij v Evropski uniji za obdobje 2021–2027. Njegov predhodnik, program Obzorje 2020, je leta 2014 za upravičence uvedel obveznost, da zagotovijo odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih publikacij, povezanih z rezultati projektov. Leta 2017 je bil uveden pilotni projekt odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, ki upravičence obvezuje, da zagotovijo razpoložljivost raziskovalnih podatkov ali navedejo, zakaj podatkov ni mogoče objaviti. Program Obzorje 2020 je med drugim prispeval k postopnemu vključevanju načel odprte znanosti v sedanjo raziskovalno prakso.
Okvirni program Obzorje Evropa prinaša nove zahteve v zvezi z odprto znanostjo:
Odprt dostop do publikacij
Obveznost odprtega dostopa velja tudi za monografije, knjižna poglavja in druga obsežna besedila.
Stroški objavljanja v odprtem dostopu se financirajo le, če gre za popolnoma odprto revijo. Stroškov objavljanja v hibridnih revijah ni mogoče financirati iz nepovratnih sredstev.
Odprti dostop do celotnega besedila publikacije je treba zagotoviti takoj, najpozneje na dan objave.
Upravljanje raziskovalnih podatkov
Izvzetje iz obveznosti, povezanih z upravljanjem raziskovalnih podatkov ni več mogoče.
Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke v skladu z načeli FAIR, izdelati morajo načrt upravljanja podatkov in ga redno posodabljati.
Zagotoviti je treba odprt dostop do podatkov v skladu z načelom “odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno”, kar pomeni, da podatkov v utemeljenih primerih ni mogoče objaviti, na primer, ko je to v nasprotju z varstvom osebnih podatkov ipd.
Upravičenci morajo podatke deponirati v podatkovni repozitorij in jih objaviti (če je to mogoče).
Podatki, ki bodo objavljeni, morajo biti objavljeni pod licenco CC-BY ali CC0 ali drugo enakovredno licenco.
Stroški za upravljanje podatkov (shranjevanje, obdelava, priprava na arhiviranje itd.) so upravičeni stroški v času trajanja nepovratnih sredstev.
V programu dela se lahko, kadar je upravičeno, določijo tudi dodatne obveznosti, da bi se za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih uporabljal Evropski oblak odprte znanosti (EOSC).
