Vodnik je namenjen predvsem uredništvom in izdajateljem znanstvenih revij kot podpora za ustrezno oblikovanje in jasno navajanje informacij na spletnih straneh o založniški politiki odprtega dostopa in možnostih odprtodostopnega objavljanja raziskovalcev. Informacije o odprtem dostopu, avtorskih pravicah in izpolnjevanju zahtev financerjev so pogosto nedosledno predstavljene, zato vodnik spodbuja bolj pregledno in usklajeno prakso, s čimer prispeva k večji transparentnosti odprtodostopnega znanstvenega založništva.

Revija mora imeti lasten spletni naslov (URL) in trajno dostopno spletno stran. Vsi članki morajo biti na spletni strani objavljeni v polnem besedilu ter v priporočljivih formatih (npr. PDF ali HTML).

Na spletni strani revije morajo biti na voljo naslednje informacije:

• tiskani ali/in elektronski ISSN (mednarodna standardna številka za serijske publikacije), ki je jasno naveden na spletni strani revije in ga je mogoče preveriti v registru ISSN,
• uredniška politika (namen in cilji revije, pogoji sprejema in procesiranja prispevkov, način in trajanje recenzentskega postopka, poimenska sestava uredniških organov, tehnična navodila za pripravo člankov oziroma oddanih rokopisov, zgodovina revije),
• izjava o varovanju podatkov – zbiranje in uporaba osebnih podatkov revije mora slediti standardom, ki temeljijo na Splošni uredbi EU o varstvu podatkov (GDPR),
• izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov – objave naj upoštevajo smernice COPE (Odbor za etiko znanstvenega objavljanja) za zagotavljanje poštenih uredniških odločitev in spoštljivega odnosa do avtorjev,
• izjava o ravnanju z raziskovalnimi podatki (zagotovitev odprtega dostopa in obrazložitev izjem, načela FAIR, morebitno licenciranje, citiranje, shranjevanje in seznam zaupanja vreden repozitorij ipd.),
• izjava o uporabi generativne umetne inteligence pri pripravi člankov.

Objavljena odprtodostopna vsebina revije mora biti po objavi takoj in brezplačno dostopna na spletni strani.

Na spletni strani revije mora biti jasno objavljena politika odprtega dostopa, bodisi v splošnih informacijah o reviji bodisi v posebnem poglavju. Informacije o politiki odprtega dostopa naj poleg izjave o zagotavljanju takojšnjega in brezplačnega dostopa do vsebin vsebujejo:

• informacijo o odprtodostopnosti revije, iz česar je razviden model odprtega dostopa (npr. zlati). Priporočljiva je tudi navedba letnice preoblikovanja revije iz naročniške v odprtodostopno oz. novonastale odprtodostopne revije,
• izjavo o dovoljenih načinih uporabe – npr. da je vsebino dovoljeno brati, prenesti, kopirati, distribuirati, predelati in nadalje uporabljati ob navedbi avtorja, skladno z izbrano licenco,
• točno navedbo licence – priporoča se uporaba licenc Creative Commons (npr. CC BY 4.0),
• pregledne informacije o stroških objave – če gre za diamantni odprti dostop, naj revija izrecno navede, da za objave ne zaračunava nobenih stroškov, če gre za zlati odprti dostop, naj bo navedba APC (Article Processing Charges) stroškov pregledno navedena,
• politiko samoarhiviranja – revija naj na spletni strani jasno zapiše, katere različice smejo avtorji naložiti v zaupanja vrednih repozitorij (npr. prednatis, sprejeti rokopis ali objavljeno različico članka). Pri nekaterih revijah je to razvidno tudi iz JISC – Open policy finder. 

Obvestilo o avtorskih pravicah in uporabi odprtih licenc naj bo jasno napisano. Skladno s politikami odprtega dostopa avtorji v celoti zadržijo avtorske pravice oz. prenašajo materialne avtorske pravice na založnika le neizključno. Avtorji založniku dovolijo prvo objavo njihovega dela pod izbrano odprto licenco, ki določa nadaljnje pogoje uporabe dela (dovoljeni sta CC BY 4.0 ali CC BY-SA 4.0). Izbrana licenca naj bo jasno navedena na spletnem mestu revije, hkrati pa tudi v reviji sami in ob vsakem članku posebej. Če na raziskovalnih podatkih (ali metapodatkih) nastanejo avtorske pravice, jih morajo avtorji objaviti pod odprto licenco.

Primer navedbe obvestila o avtorskih pravicah v članku:

»© 2025 Avtor(ji). Ta članek je na voljo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0)

Primer navodil za avtorje (na spletni strani revije):

»Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice, založniku dovolijo objavo njihovega dela pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna (CC BY 4.0), kar pomeni, da je vsem uporabnikom dovoljeno kopiranje in razširjanje vsebin v kakršnemkoli mediju in obliki ter predelovanje vsebin v vse namene, tudi komercialne, pod pogojem, da primerno navedejo avtorja dela.«

Revija mora zagotavljati skladnost z nacionalnimi politikami in zahtevami financerjev glede odprtega dostopa oz. mednarodnimi smernicami, kot sta Načrt S in Obzorje Evropa. Če je revija sofinancirana z javnimi viri (npr. s strani ARIS), mora biti to tudi jasno navedeno. Kadar je posamezni članek rezultat raziskave, sofinancirane z javnimi sredstvi, morajo biti ob njem navedeni ime financerja ter šifra in naziv raziskovalnega projekta oziroma programa.

Vidnost, dostopnost in verodostojnost objavljenih znanstvenih vsebin se krepi z vključevanjem revij v mednarodne bibliografske zbirke podatkov. Za odprtodostopne revije je posebej priporočljiva prijava v imenik odprtodostopnih znanstvenih revij Directory of Open Access Journals (DOAJ), ki vključuje le odprtodostopne revije. Pred prijavo naj revija preveri izpolnjevanje kriterijev za vključitev v DOAJ, objavljenih v uradnih smernicah imenika.

Revija naj najdljivost, prepoznavnost in citiranje člankov ter z njimi povezanih raziskovalnih podatkov zagotavlja z uporabo trajnih identifikatorjev (kot npr. DOI ali Handle), saj ti omogočajo zanesljivo povezovanje, citiranje in dolgoročno dostopnost digitalnih objektov. Priporočljivo je, da se trajni identifikatorji uporabljajo tudi za avtorje oz. raziskovalce (npr. ORCID) in za ustanove oz. raziskovalne organizacije (npr. ROR).

Dostopnost in deljenje različnih verzij člankov prek revije ali repozitorijev morata biti zagotovljena. Objavljeni članki so dostopni na spletni strani revije in različice člankov, skladno s pogoji in načinom izhajanja revije (npr. hibridni model), tudi v institucionalnih (kot npr. DiRROS) ali drugih zaupanja vrednih repozitorijih (kot npr. Zenodo). Celotne številke slovenskih znanstvenih revij se kot obvezni izvod hranijo tudi na portalu Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si, skladno z Zakonom o obveznem izvodu publikacij (UL RS, št. 69/06 in 86/09). Smiselno je, da so avtorji seznanjeni tudi s tem, na katerih preostalih spletnih straneh lahko ustrezno različico članka tudi objavijo.

Trajna digitalna hramba obsega tehnično zaščito, varnostno kopiranje in dolgoročno ohranjanje digitalnih vsebin. Revija naj trajno hrambo in dostopnost vsebin zagotovi tudi v primeru prekinitve delovanja. V ta namen lahko uporablja repozitorije, ki zagotavljajo pogoje za dolgoročno hrambo, priporočljiva pa je tudi uporaba specializiranih storitev za trajno digitalno hrambo (npr. LOCKSS, CLOCKSS, Portico, PKP Preservation Network (PKP PN), Internet Archive ali druge storitve, priznane v okviru ustreznih mednarodnih registrov oziroma smernic za trajno hrambo. Izbrani način trajne hrambe naj bo naveden na spletni strani revije.

Priporočljivo je, da je spletno mesto revije na voljo v slovenskem in angleškem jeziku.  Navedene informacije morajo biti enake v obeh jezikih.

Več informacij (večinoma v angleškem jeziku) je na voljo na naslednjih spletnih virih:

1. Spletna orodja za odprtodostopne revije (OA Journal toolkit)
2. Kriteriji za uvrstitev revij v zbirko DOAJ
3. EIFL smernice, politike in predloge za založnike diamantnih odprtodostopnih revij
4. DIAMAS (diamantni odprti dostop, standard in smernice)