☎️ Kontakti
🔍 Pogosta vprašanja

V okviru skupne politike Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) je eden izmed ukrepov reforma sistema vrednotenja raziskav, raziskovalcev in institucij. Spremembe vrednotenja temeljijo na pobudah deklaracije DORA, Leidenskega manifesta, načel HKP in koalicije COARA.

Evropska komisija ugotavlja, da je odgovorno ocenjevanje raziskovalnih projektov, raziskovalcev, raziskovalnih enot in raziskovalnih institucij temeljnega pomena za dobro delujoč sistem raziskav in inovacij ter, da trenutni sistemi pogosto uporabljajo neustrezne in ozke metode za ocenjevanje kakovosti, uspešnosti in vpliva raziskav. Število objav v revijah z visokim dejavnikom vpliva ter število citatov sta še vedno prevladujoča kazalca kakovosti, uspešnosti in vpliva.

Zato je nujno ukrepanje v smer, da se bodo kakovost, uspešnost in vpliv raziskav in raziskovalcev ocenjevali in vrednotili na podlagi ustreznejših meril in postopkov. To vključuje tudi nagrajevanje praks odprte znanosti v smislu odprtega sodelovanja, zgodnje in odprte izmenjave rezultatov raziskav. To vodi k večji kakovosti, učinkovitosti in zaupanju. Preoblikovani sistem bi moral biti dovolj prožen, da bi se prilagodil raznolikosti držav, disciplin, raziskovalnih kultur, stopenj raziskovalne zrelosti, poslanstev institucij in poklicnih poti.

Sistemi za odgovorno vrednotenje in ocenjevanje po načelih odprte znanosti omogočajo diverzifikacijo in vitalizacijo poklicnih poti ter s tem spodbujajo odličnost na vseh ključnih področjih; priznavajo neodvisnost in avtonomnost posameznih raziskovalcev, priznavajo in upoštevajo pa tudi skupinske dosežke; temeljijo na kvalitativnih vidikih vrednotenja in ocenjevanja, ki jih kvantitativni kazalniki le komplementarno podpirajo; spodbujajo zgodnje in odprto deljenje rezultatov raziskav; spodbujajo družbeno angažirano znanost ter spodbujajo vodstvene vloge pri znanstvenoraziskovalnem delu.

V nacionalni zakonodaji je v okviru 40. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25) opredeljeno, da mora vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovanih programov in projektov spodbujati odprto znanost. V 10. členu Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list, št. 59/23 in 39/25) je določeno, da morajo financerji pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti, kar vključuje tudi evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ter pri odločitvah o sofinanciranju:

• vrednotiti bistvene vsebinske dosežke znanstvenoraziskovalnega dela in ne mesta objave oziroma njegovega faktorja vpliva (ali drugih metrik revije) ali založnika;
• poleg znanstvenih publikacij upoštevati tudi druge vrste rezultatov raziskav in druge prakse odprte znanosti. Med druge vrste rezultatov raziskav štejemo na primer raziskovalne podatke in razvito raziskovalno programsko opremo. Med druge prakse odprte znanosti štejemo na primer zgodnjo in odprto izmenjavo rezultatov raziskav, sodelovanje v odprtih recenzentskih postopkih, vključevanje akterjev znanja, na primer občanov, civilne družbe in končnih uporabnikov v raziskovanje in podobno;
• vrednotiti odprtodostopne rezultate raziskav. Publikacije, predvsem znanstveni članki, morajo biti odprtodostopno objavljene, raziskovalni podatki pa FAIR in odprti, kolikor je mogoče, in zaprti, kolikor je nujno. Rezultati raziskav morajo biti opremljeni s PID, kadar so ti na voljo.

Odprta knjižnica vam na področju vrednotenja in ocenjevanja nudi naslednje storitve:

• svetovanje pri pripravi in izvajanju vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti,
• svetovanje pri uvajanju kvalitativnega vrednotenja,
• svetovanje pri izdelavi zapisov za bibliografije raziskovalcev,
• sodelovanje pri usposabljanjih in izobraževanjih.