Odprta akademija je projekt usposabljanja uporabnikov (raziskovalcev, visokošolskih učiteljev, študentov in drugih zainteresiranih) za uporabo različnih praks odprte znanosti in odprtega izobraževanja.
Izvaja ga Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki z različnih področij odprte znanosti in odprtega izobraževanja. Poteka v različnih oblikah (predstavitve, paneli, intervjuji in drugo) ter na različne načine, pretežno z uporabo videokonferenčnih sistemov.
Vsi posnetki so na voljo na naši Arnes Video strani.
Udeležba
Udeležba na vseh prireditvah je brezplačna. Usposabljanja večinoma potekajo v slovenskem jeziku, v primeru tujih predavateljev pa tudi v angleščini. Vsa usposabljanja so posneta in kasneje dostopna v videoobliki na spletu. Dostopne so tudi prosojnice in drugi dokumenti v zvezi s predstavitvami. Praviloma so oblike usposabljanj dostopne v skladu z licenčnimi določili Creative Commons CC-BY.
Pridružite se nam!
Če imate kakršna koli vprašanja, nas kontaktirajte. Iz vaših vprašanj in iz rešitev problemov tvorimo bazo znanja, ki bo dostopna najširšemu krogu uporabnikov – tudi v okviru Odprte akademije.
Napovednik naslednje predstavitve
Predstavitev je bila dan, datum, ura.
Kratek opis.
(Predstavitev je izvedla Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sklopu predstavitev Odprte akademije.)
Komu je predstavitev namenjena?
Predstavitev je namenjena širši javnosti.
Cilj predstavitve
Predavanje povzema >povzetek<.
Kaj je še potrebno vedeti?
Predstavitev bo snemana in kasneje dostopna na Arnes Video, medtem kot bo drugi del – razprava anonimna. Obenem vas vljudno vabimo, da nam sporočite vsa morebitna vprašanja.
Arhiv predstavitev Odprte akademije in Projekta SPOZNAJ
2025
Občanska znanost
Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani je govoril o občanski znanosti v oddaji RTV SLO: Dobro jutro.
Povezava do posnetka: Oddaja Dobro jutro
Datum predvajanja: 10. 11. 2025 – RTV SLO 1
Državni akcijski načrt za odprto znanost
Načrt, sprejet spomladi 2023, vključuje dva nova podatkovna centra za shranjevanje in ponovno uporabo raziskovalnih podatkov, ki jih bo upravljal ARNES. Prav tako se je začela gradnja “tovarne” umetne inteligence v Mariboru, za kar je namenjenih 40 milijonov evrov do konca desetletja. Načrt predvideva tudi prilagoditev dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij za delovanje po načelih odprte znanosti.
mag. Miro Pušnik
Povezava do zvočnega posnetka: Pogled v znanost
3. program Radia Slovenija – program Ars
Občanska znanost – za nas "laike"
Občanska znanost vključuje sodelovanje laikov v znanstvenih raziskavah. Sogovornik na podcastu je bil Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
Povezava do zvočnega posnetka: Radiosfera podcast
Prvi program Radia Slovenija
2024
Research Data Management in Compliance with European Research Area Policies
Action plan for Open Science for the implementation of Objective 6.2: Open Science to improve the research quality, efficiency, and responsiveness of the Resolution on the Slovenian Scientific Research and Innovation Strategy 2030 (ReZrIS30).
Second mini workshop on Open Science
University of Nova Gorica, December 6, 2024
dr. Uroš Kunaver, mag. Miro Pušnik, CTK
Povezava na predstavitev.
Predstavitev priročnika o odprti znanosti
Predstavljeno 29. novembra 2024 na Novostih v knjižničarstvu.
mag. Miro Pušnik, CTK.
Povezava na videoposnetek. Povezava do priročnika.
Predstavitev Mreže občanske znanosti
Predstavljeno 29. novembra 2024 na Novostih v knjižničarstvu.
Mitja V. Iskrić
Povezava na videoposnetek.
Predstavitev izvajanja akcijskega načrta za odprto znanost
Predstavljeno 19. junija 2024 na Novostih v knjižničarstvu.
mag. Miro Pušnik, CTK.
Povezava na videoposnetek.
Ukrep 6.2 Akcijskega načrta za odprto znanost in knjižnice
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 12. 6. 2024
mag. Miro Pušnik, CTK.
Povezava na predstavitev.
Three Steps of Open Science Implementation in Slovenia
Konferenca Dani e-infrastrukture Srce DEI 2024 je potekala 16., 18. in 19. aprila 2024 v Zagrebu, v organizaciji Univerzitetnega računalniškega centra (Srce) v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu.
DEI 24, Srce, Zagreb, 19. 4. 2024
mag. Miro Pušnik, CTK.
Povezava na predstavitev.
Kako poteka projekt odprte znanosti Spoznaj
3. program Radia Slovenija – program Ars
mag.Miro Pušnik
Povezava do zvočnega posnetka.
Splošna usposabljanja o praksah odprte znanosti v okviru Projekta SPOZNAJ
Usposabljanja so bila izvedena z upoštevanjem kataloga kompetenc podpornih strokovnjakov in programa specialističnega usposabljanja iz podsklopov DS 4.1 in DS 4.2 vsebinskih sklopov Projekta SPOZNAJ.
Splošna usposabljanja o praksah odprte znanosti in deljenju raziskav po načelih FAIR
Izvajali smo usposabljanja o odprti znanosti in FAIR načelih. Cilj je bil povečati zavedanje in razumevanje med raziskovalci, akademiki in podpornim osebjem.
2023
Predstavitev portala Citizenscience.si in razprava o Mreži občanske znanosti v Sloveniji
Predstavili in razpravljali smo o projektu Mreže občanske znanosti v Sloveniji, ki združuje različne deležnike občanskega raziskovanja od javnih raziskovalnih in infrastrukturnih organizacij do posameznikov – predstavnikov zainteresirane javnosti. Predstavili smo tudi portal citizenscience.si, ki predstavlja spletno središče za pretok informacij o občanski znanosti v Sloveniji.
Načrtujmo projekt občanske znanosti: vloga visokošolskih knjižničarjev pri oblikovanju raziskav
Občanska znanost (Citizen Science) je priporočena praksa odprte znanosti v programu Obzorje Evropa ter v ospredju nacionalne politike na področju znanstvenoraziskovalnega dela.
Več o dogodku
Cilj delavnice je, da se knjižničarji spoznajo s temeljnimi načeli oblikovanja raziskav občanske znanosti ter izvedbe same. Spoznali bomo pet osnovnih korakov pri oblikovanju raziskav, načrtovanje raziskave in odprte raziskovalne infrastrukture, ki jih lahko občanski raziskovalci uporabijo pri svojem delu.
Kaj je občanska znanost?
3. program Radia Slovenija – program Ars
mag. Miro Pušnik, dr. Uroš Kunaver
Povezava do zvočnega posnetka.
Občanska znanost za zdravje v mestnem okolju – izkušnje projekta CitieS-Health
V predavanju so prestavljeni rezultati in izkušnje, pridobljeni pri izvajanju dejavnosti občanska znanosti (CS) s področja okoljske epidemiologije. Aktivnosti so bile izvedene v Ljubljani, v okviru H2020 projekta CitieS-Health (citieshealth.eu), ki obravnava tematiko hrupa, zdravja in dobrega počutja v urbanem okolju.
Več o dogodku
V skladu z metodološkim okvirom projekta so bili prebivalci Ljubljane aktivno vključeni v vse faze projekta – opredelitev problema, sooblikovanje eksperimentov ter zbiranje in interpretacijo podatkov. Predavanje povzema splošne rezultate, izkušnje in oceno učinka dejavnosti, pridobljene tako v glavni študiji, v kateri so sodelovali prostovoljci, kot tudi v drugih posebnih dejavnostih, izvedenih z osnovnošolci.
2022
Odprta znanost in data management plan v programu Obzorja Evropa - zakaj je to potrebno poznati?
Dogodek sta organizirala Mreža nacionalnih kontaktnih točk Obzorja Evropa Slovenija in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.
Dogodek je bil namenjen tako bodočim prijaviteljem kot tudi prejemnikom financiranja iz programa Obzorje Evropa.
Odprta znanost v programu Obzorje Evropa: Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, 2. del
Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan, DMP) so temelj odgovornega upravljanja s podatki in so obvezni v programu Obzorje Evropa, ne glede na to, ali gre za ustvarjanje ali za ponovno uporabo podatkov. Za učinkovito ravnanje s podatki je potrebno natančno vnaprej predvideti vse vidike ravnanja.
Več o dogodku
Načrte ravnanja z raziskovalnimi podatki lahko ustvarite sami ali pa uporabite predloge, ki jih pogosto predlagajo financerji ali institucije. Načrt praviloma sestoji iz vprašanj, na katera odgovorite smiselno s cilji in pričakovanim načinom izvajanja raziskave. V veliki meri je njegova oblika odvisna od raziskave same. Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki je živ dokument, ki ga lahko med potekom projekta ažurirate in obogatite. Spremembe se lahko nanašajo na novo ustvarjene podatke ali na spremembe prvotno načrtovanih ukrepov.
V drugem delu predstavitve smo nadaljevali s pregledom DMP za projekte, financirane v okviru programa Obzorje Evropa. Obravnavali smo dele, ki se nanašajo na izvor podatkov (provenienco), njihove formate, odprtost, metapodatke in licenciranje.
Odprta znanost v programu Obzorje Evropa: Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, 1. del
Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan, DMP) so temelj odgovornega upravljanja s podatki in so obvezni v programu Obzorje Evropa, ne glede na to, ali gre za ustvarjanje ali za ponovno uporabo podatkov. Za učinkovito ravnanje s podatki je potrebno natančno vnaprej predvideti vse vidike ravnanja.
Več o dogodku
Načrte ravnanja z raziskovalnimi podatki lahko ustvarite sami ali pa uporabite predloge, ki jih pogosto predlagajo financerji ali institucije. Načrt praviloma sestoji iz vprašanj, na katera odgovorite smiselno s cilji in pričakovanim načinom izvajanja raziskave. V veliki meri je njegova oblika odvisna od raziskave same. Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki je živ dokument, ki ga lahko med potekom projekta ažurirate in obogatite. Spremembe se lahko nanašajo na novo ustvarjene podatke ali na spremembe prvotno načrtovanih ukrepov.
V prvem delu predstavitve smo predstavili splošne informacije o ustvarjanju podatkov, njihovi morebitni ponovni uporabi ter o tem, kako jih ustrezno opisati, da bodo razumljivi in ponovno uporabni za druge raziskovalce. Predstavili smo tudi tiste dele DMP, ki se tičejo izbire repozitorija, financ, varnosti, etike in prava.
Pomen izvora raziskovalnih podatkov (provenience) pri interoperabilnosti in ponovni uporabi
Eden od najpomembnejših sklopov metapodatkov (ki opisujejo raziskovalne podatke) so podatki o izvoru in načinu pridobitve oziroma zajemanja raziskovanih podatkov, ki jih s tujko imenujemo provenienca.
Več o dogodku
Pri tem ne gre le osnovne podatke, kot so datum, izvajalec meritve in morebiti še metodo, ampak tudi za podrobne podatke, kot so vrsta in tip inštrumenta, pogoje meritve, uporabljene standarde, način kalibracije, načine in algoritme obdelave podatkov in podobno – skratka za vse podatke, ki so potrebni za to, da bi lahko nekdo drug meritev ponovil (oziroma pridobil podatke na enak način) ali jih primerjal z lastnimi meritvami.
Izvor raziskovalnih podatkov oziroma provenienca je nujno potrebna za interoperabilnost in možnost ponovne uporabe po principih FAIR. V predavanju bo predstavljen tudi praktičen primer ene merske metode, pri kateri podatki preidejo od surove oblike skozi več faz obdelave in za vse te faze mora biti na voljo izčrpna dokumentacija. Poleg tega si bomo pogledali nekaj najbolj znanih standardov za opis izvora podatkov.
2021
Odprta znanost v programu Obzorje Evropa. Del 2: Ravnanje z raziskovalnimi podatki
V okviru Odprte akademije nadaljujemo s pregledom politik programa Obzorja Evropa. V predstavitvi bomo orisali ključna načela ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Več o dogodku
Kako morajo raziskovalci ravnati v zvezi z ravnanjem z raziskovalnimi podatki pri prijavi na razpise v okviru programa Obzorje Evropa? Kaj so nujne sestavine načrta ravnanja s podatki v tem programu (DMP)? Kako opisati izvor podatkov? Katerim kriterijem morajo ustrezati podatkovni repozitoriji? Kako zagotoviti čim boljše možnosti za ponovno uporabo? Kako do sredstev za ravnanje s podatki?
Odprta znanost v programu Obzorje Evropa
V prvi predstavitvi si bomo ogledali temeljna načela diseminacije rezultatov raziskav v okviru programov Obzorje Evropa, temeljna načela praks odprte znanosti ter podrobneje zahteve glede odprtega dostopa do znanstvenih publikacij. Kaj predstavljajo prakse zgodnjega in odprtega deljenja rezultatov raziskav? Do katerih rezultatov raziskav morate zagotoviti odprti dostop? Kakšne licence morate pri tem uporabiti? Kako sploh objaviti odprte objave?
Več o dogodku
Na ta in podobna vprašanja vam bomo poskušali odgovoriti v okviru te predstavitve. V naslednjih predstavitvah pa boste spoznali načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav. Ogledali si bomo tudi načrt ravnanja s podatki v okviru tega razpisa, odprt recenzijski sistem in ostale zanimive prakse na tem področju.
Ustvarjalni prostor in Knjižnica stvari CTK
V kratki predstavitvi boste spoznali načela delovanje Ustvarjalnice, naprave, ki so v Ustvarjalnici na voljo, možnosti vključevanja uporabniške skupnosti v upravljanje ter načine in oblike usposabljanja. Na kratko vas bomo seznanili tudi z načrti na tem področju.
ORE – platforma za odprte objave znanstvenih del
ORE – Open Research Europe: platforma za odprte objave znanstvenih del
Mag. Miro Pušnik na predstavitvi predstavi platformo ORE, njena temeljna načela, prednosti objav, stroške za APC, indeksacijo objav, licence, recenzijske postopke in še mnogo več.
Povezava na prezentacijo
Povezava na videoposnetek
FAIR načela za raziskovalne podatke
Raziskovalci na raziskovalnih inštitutih in univerzah so v negotovosti, kaj se od njih pričakuje pri deljenju raziskovalnih podatkov. Tu so zahteve znanstvenih revij, evropskih projektov, pa tudi pričakovanja znanstvene skupnosti.
Več o dogodku
Raziskovalci morajo oceniti kako njihovi raziskovalni podatki sledijo načelom FAIR, torej ali jih je mogoče najti, ali so dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni (Findable, Accessible, Interoperable and Reusable – FAIR).
Načela FAIR povečajo vrednost vseh digitalnih virov – podatkov, slik, programske opreme, spletnih storitev in repozitorijev. Uporabljajo se v vseh fazah raziskovanja in so tesno povezana med sabo.
Cilj je ustvarjanje kvalitetnih raziskovalnih podatkov, ki izboljšajo kvaliteto rezultatov in povečujejo vpliv raziskav ter raziskovalcev.
Predavanje Data stewardship (dr. Connie Clare)
Dr. Connie Clare je na predavanju v okviru predavanj Odprte akademije spregovorila o upravljanju podatkov (ang. data stewardship) in vlogi upraviteljev podatkov (ang. data stewards) na univerzi, kako so organizirani in kako so usposobljeni za to delo.
Več o dogodku
Specifično se je dotaknila, kako to delo poteka v partnerskih organizacijah 4TU.ResearchData (TU Delft, TU / Eindhoven in Univerza Twente.).
Povezava na prezentacijo
Povezava na videoposnetek
Nezaupanja vredne založniške prakse
Ključni kriterij, ki opredeljuje znanstveno revijo, je ustrezen recenzijski sistem. Elektronsko založništvo nudi veliko novih možnosti, vendar se lahko pri objavah ujamemo tudi v pasti. Potrebno je poudariti, da to ni posledica odprtega dostopa, pač pa elektronskega založništva nasploh. Najpogosteje govorimo o tako imenovanih plenilskih revijah (ang. Predatory Journals),o plenilskih založbah (ang. Predatory Publishers) in ugrabljenih revijah (ang. Hijacked Journals).
Več o dogodku
Pasti odprtega objavljanja ne nastopajo le pri objavljanju znanstvenih del. Pojavljajo se lažne konference in lažne metrike.
Vse zgoraj naštete nepoštene in dvomljive prakse zlorabljajo načela odprte znanosti in predstavljajo oviro hitrejšemu prehodu v odprto znanost na področju odprtih objav. Kljub temu, da je odločitev o objavi na videz enostavna, pa raziskovalci pri objavah v zlatih revijah vse pogosteje naletijo na tovrstna ravnanja in prakse ter svoje znanstveno delo objavijo na platformi, ki le na videz ponuja funkcionalnosti znanstvene revije, v resnici pa se temeljnih načel znanstvenih objav deloma ali pogosto v celoti ne drži.
V predavanju vam bo mag. Miro Pušnik predstavil nekatere možne ukrepe in ravnanja knjižničarjev pri razreševanju dilem raziskovalcev pri izbiri naslova kot tudi morebitne prakse, kako ravnati, ko je znanstveno delo že objavljeno.
Povezava na prezentacijo
Povezava na videoposnetek
Kako izdelati navodila za ravnanje z raziskovalnimi podatki v raziskovalni organizaciji
V predavanju vam bo dr. Janez Štebe, predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov, podatkovne infrastrukturne raziskovalne enote na Inštitutu za družbene vede FDV Univerze v Ljubljani, ter nacionalne področne enote za evropski konzorcij CESSDA predstavil okvirna navodila raziskovalcem pri ravnanju z raziskovalnimi podatki.
Več o dogodku
Predstavil je primer, kako je na pobudo vodstva FDV delovna skupina, v kateri so sodelovali različni deležniki, izdelala tovrstna navodila, njihove osnovne elemente, ter nekatera vprašanja in dileme, ki so se pojavila v razpravah ob sprejemanju navodil.
Predstavitev je bila v četrtek, 18. 3. 2021 ob 10.00, trajala je približno 60 minut preko telekonferenčnega sistema Zoom.
Načrt S: Podpora prehodu na popoln in takojšnji odprti dostop do znanstvenih publikacij
V predavanju je Maja Vihar, zaposlena v CTK kot informacijska specialistka za področje naravoslovja in v zadnjem času deluje tudi na področjih odprtega dostopa in odprtega objavljanja, predstavila delovanje kOAlicije S od ustanovitve v septembru 2018 in njene aktivnosti pri izvajanju temeljnih načel, zbranih v desetih točkah Načrta S.
Več o dogodku
S predavanjem boste dobili osnovne informacije o delovanju kOAlicije S in vpogled v širši okvir izvajanja načel za uresničitev takojšnje odprte dostopnosti publikacij.
Priporočila za vključevanje raziskovalcev v procese upravljanja z raziskovalnimi podatki
V predavanju vam bo mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani predstavil priporočilo z naslovom The 6 Pillars of Engaging Researchers in Research Data Management (RDM), ki ga je pripravila delovna skupina LIBER in ki govori o vlogi knjižnic pri vključevanju raziskovalcev v procese upravljanja raziskovalnih podatkov.
Več o dogodku
S predavanjem boste dobili osnovna znanja, kako pristopiti k raziskovalcu in ga vključevati v proces upravljanja raziskovalnih podatkov.
Predstavitev bo v četrtek, 11. 2. 2021 ob 10.00, trajala bo približno 60 minut, potekala bo preko telekonferenčnega sistema Zoom.
Skupnostna znanost (citizen science) kot steber odprte in sodelovalne znanosti
Citizen science‘ se nanaša na splošno vključenost javnosti v raziskovalne dejavnosti, kadar predstavniki javnosti aktivno prispevajo k znanosti, bodisi s svojim intelektualnim delom, s svojim znanjem in veščinami, bodisi s svojimi orodji in viri
Vključenost širše javnosti v projekte ‚Citizen science‘ se v zadnjih letih povečuje.