Vprašanje: Ali lahko namenimo sredstva za odprto objavo knjige pri tuji založbi iz projekta ARIS, ki se je začel v l. 2023? Prejeli smo namreč informacijo, da se ne sme več financirati odprtih objav iz sredstev ARISa. Kot smo razumeli v knjižnici se je ukinil samo razpis za povračilo APC, kar po našem ne pomeni, da se odprte objave iz drugih sredstev ARISa ne smejo financirati.

Tudi v obvestilu ARIS (https://www.aris-rs.si/sl/obvestila/24/odprti-dostop-inf-sprem-zzrid.asp) je navedeno, da se sredstva za odprte objave po novem črpa iz sredstev, dodeljenih raziskovalnim organizacijam (RO) v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in (so)financiranja raziskovalnih projektov.

Zanima pa nas, ali je financiranje odprtih objav omogočeno tudi iz ARIS projektov? Ali lahko v okviru vavčerjev krijemo stroške glede izdaje knjig oz. objave poglavja v knjigah?

Odgovor:

Skladno s prvo alineo prvega odstavka 9. člena Uredbe je priprava znanstvene monografije za objavo v odprtem dostopu (t.i. BPC) upravičen strošek. Javni razpis za povračilo stroškov znanstvenih objav v odprtem dostopu (krajše: javni razpis) je ARIS sicer ukinil, spreminja se torej le instrument financiranja (kot je pravilno ugotovljeno, se sredstva za odprte objave po novem črpa iz sredstev, dodeljenih RO v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oz. (so)financiranja raziskovalnih projektov. Četudi pa bi javni razpis še obstajal in se ne bi spremenila politika upravičenosti (torej samo APC stroški), potem odprtadostopna izdaja knjige ne bi bila upravičena do povračila sredstev. Iz tretjega odstavka 15. poglavja Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2025 je namreč razvidno, da je poleg APC, upravičen tudi BPC strošek, česar posledica je zahteva uredbe.

Sprememba instrumenta financiranja ARIS vam gre torej »na roko«, saj po javnem razpisu stroški za pripravo odprtodostopne knjige ne bi bili povrnjeni, uveljavljena uredba leta 2023 pa izrecno določa, da je predmet povračila stroškov znanstvenih objav tudi BPC. Kolikor RO ni prejemnica sredstev v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, potem je financiranje odprtih objav možno v okviru (so)financiranja raziskovalnih projektov. Predlagamo, da se za sam postopek financiranja odprtih objav obrnete na ARIS.

Žal vavčerji za kritje stroškov izdaj knjig oz. objav poglavij v knjigah niso na voljo. Namenjeni so le za kritje stroškov objav člankov v revijah, na povezavi so na voljo informacije, pri katerih založnikih lahko uporabimo vavčerje za brezplačno objavo: https://www.ung.si/sl/knjiznica/objave-v-odprtem-dostopu-ugodnosti/.

Vprašanje: Avtor (raziskovalec) želi objavit v odprtodostopni reviji Comunicar. Revije je indeksirana v DOAJ, kjer je navedeno da stroška APC ni.

Vseeno pa revija zahteva plačilo avtorja na drugi način. Pod Open Access policy imajo zapisano: The authors who publish in Comunicar only contribute when they have financing for it, acquiring copies for editorial dissemination.

Pod navodili za avtorja pa precej bolj podrobno: In the case of funded research or work that has institutional support, it is compulsory to collaborate in the promotion of the Journal, by acquiring a minimum number of 15-35 issues for free distribution, depending on numbers of authors, for free distribution, without economic purposes or commercial distribution. “Comunicar” will register these entities in the International registry FundRef (CrossRef) as well as in the journal’s official website. In the case of non-funded research, all authors should also collaborate with the acquisition of printed copies and with the online dissemination of their articles.

Zanima me, ali je takšna praksa v znanstveni skupnosti tretirana kot sporna? Obsega obveznega naročila in cene zaenkrat še ni znana.

Odgovor:

Revija Comunicar je izjemno visoko rangirana revija in je objavljena v vseh pomembejših indeksih ter kot prava OA revija tudi v DOAJ. Kot zlata revija nima plačevanja APC. Plačilo tiskanih izvodov razumemo bolj kot sodelovanje pri promociji.

V zadnji številki so objavljali tudi raziskovalci Univerze v Mariboru (FOV) in vam torej predlagam, da se za najnovejše konkretne postopke in znesek morebitnega plačila obrnete kar na njih.

Vprašanje: Raziskovalka (Nacionalni inštitut za biologijo) načrtuje odlaganje preprinta in postprinta svojega članka iz revije Water Researh v ArXiv. Prosimo za mnenje, če je potrebno pred tem plačat članarino v ArXiv? Nekako razumemo, da to ni potrebno in da članarina prinaša le neke druge ugodnosti. Naša raziskovalna organizacija do zdaj ni nikoli odlagala v ArXiv, vsaj na seznamu sodelujočih v ArXivu ga ni.

Odgovor:

Objavljanje v ArXiv je za raziskovalca brezplačno. Potrebna je le registracija računa. Članarina je le za ustanove in pomeni denarno podporo za ArXiv.  Ker je Nacionalni inštitut za biologijo vključen v Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS), predlagamo da preprint tega članka arhivirate tudi v repozitorij DiRROS.

Vprašanje: Na nas se je obrnil raziskovalec z vprašanjem glede objave poglavja v knjigi pri založniku Book publishing international. Zanima ga, ali je založnik morebiti predatorski?

Založnik je na Beallovi listi, kar je zanimivo, glede na to da je lista primerna za revije. Založnik ni bil na originalni listi, dodan je bil kasneje (zaveden pod update).

Založnik ima zelo nenavaden poslovni model. Knjige namreč niso v odprtem dostopu, založnik pa avtorjem vseeno zaračuna BPC. BPC je nizek, med 100$ in 600$ za knjigo. Ta cena (naj bi predstavljala 80% popust na osnovno ceno. Avtorji naj bi potem prejeli 80% prihodkov od prodaje knjige, cene pa so zelo nizke. 10$ za nakup pdf-ja. Sklepam, da prodaja teh knjig ni visoka, drugače se založniku ta poslovni model ne bi izplačal.

Za predatorske založnike je sicer neobičajno, da ponujajo tiskane knjige. Tu so v ponudbi, vprašanje pa, če jih da res naročiti. Prav tako ima založnik dobro urejena socialna omrežja za založnika, ki naj bi bil predatorski.

Žal ne najdem ničesar konkretnega o založniku nikjer na spletu. Našel sem samo povezavo, za katero pa je povsem mogoče, da so si pri založniku sami napisali pozitivne komentarje.

Torej na vas se obračamo z vprašanjem, ali imate glede te založbe kakšne dodatne informacije, ter ali imate z objavami pri tem založniku morda kakšne izkušnje. Žal je na spletu premalo informacij, da bi sami z gotovostjo svetovali raziskovalcu.

Odgovor:

Ob preverjanju omenjene založbe smo naleteli na različna mnenja, je pa vsekakor pri odločitvi potrebno biti previden.

Že dejstvo samo, da je založba na Beallovi listi, govori o morebitnih dvomljivih praksah te založbe. Kar nas najbolj moti, je dejstvo, da je v Indiji založba registrirana na naslovu, kjer sta tudi registrirani založbi Sciencedomain International (SDI) in International Knowledge Press and Research Promotion. SDI preverjeno uporablja dvomljive prakse pri izdajanju svojih revij, predvsem pa je poznana po pošiljanju vsiljene »spam« pošte z vabili za objave v revijah, ki temeljijo na nepoštenih praksah.

Tudi za Book PI smo našli pričevanja, da vabi na podoben način. Prav tako smo naleteli na pričevanja, da so nekateri avtorji s strani Book PI dobili povabila, da objavijo že objavljena dela.

Nenavadno je tudi, da se ne da naročiti na ponudbo vseh e-knjig kot servis. Tudi če založba ne bi izvajala nepoštenih praks, bi to bila slaba možnost za avtorja, saj bi bila vidnost dela v tem primeru okrnjena, kar je popolnoma nesmiselno.

Nenavadna je tudi praksa oddaje dela, saj delo oddate z običajnim spletnim obrazcem, ne da bi vnaprej dobili vsaj na vpogled licenčno pogodbo.

Preverili smo urednike, ki so sicer raziskovalci, indeksirani v bazi Scopus, vendar ni nujno, da dejansko nastopajo kot uredniki v tej založbi (z drugimi besedami, pogosto za te potrebe imena najdejo v kaki izmed baz podatkov).

O tem založniku si lahko preberete razpravo na povezavi, kjer so navedena še nekatera druga dejstva.

Po našem mnenju obstaja resna možnost, da založba uporablja vsaj dvomljive prakse pri izdajanju del, vsekakor pa je vsaj model tak, ki ne zagotavlja učinkovitega razširjanja vašega dela, zato vam objavo pri tej založbi odsvetujemo.

Vprašanje: Prijazno bi prosili za vaše mnenje glede založnika IntechOpen. Založnik je sicer indeksiran tako v DOAB kot v Web of Science (book citation index), vendar je obenem (bil) naveden tudi na Beallovi listi.

Odgovor:

Opazili smo, da so se založniki nekaterih revij, ki so bile na stari Beallovi listi (so jih prodali SAGE 2016), sedaj usmerili v izdaje odprtodostopnih knjig in so res precej zelo dragi, a nismo našli omemb sumljivih praks.

Našli smo nekaj nedavnih razprav, kjer zadnje čase govorijo o pozitivnih izkušnjah:

• https://www.researchgate.net/post/Is-intechopen-a-predatory-publisher
• https://www.researchgate.net/post/What_is_InTech_Open_Science_A_predatory_or_a_ligitimate_publisher

Založba je na seznamu BIBLIO-C!

Na spletni strani imajo logotip OASP – IntechOpen je uradno član, če pogledamo na stran tega združenja OD založnikov: https://www.oaspa.org/membership/current-members/in-tech-doo/ (Professional Publisher (Medium).

Vprašanje:

Želim objaviti članek v reviji, ki ni na seznamu revij, pri katerih lahko koristimo vavčerje. Ali lahko objavim v tej reviji?

Odgovor:

Znanstvene članke lahko skladno z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ali z zahtevami drugih financerjev (na primer Obzorje Evropa) izpeljete v kateri koli reviji, ki ustreza pogojem in kriterijem za znanstvene revije (na primer ustrezen recenzijski postopek, stalnost izhajanja, ustrezen uredniški odbor in podobno). Pri tem morate skladno z zahtevami Uredbe ter drugih financerjev (na primer Evropska komisija) ustrezno poskrbeti za odprtost znanstvenega članka.

Kot je razumeti, je vaše vprašanje povezano z upravičenostjo stroškov za odprte objave znanstvenih člankov.

9. člen uredbe določa, da so upravičeni stroški znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, tudi stroški odprtega dostopa do znanstvenih publikacij v odprtodostopnem znanstvenem založništvu (če so odprtodostopne celotne znanstvene revije, založniške platforme in monografije). Te stroške krijejo financerji ali raziskovalne organizacije (na primer z izvajanjem pogodb o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pogodb o sofinanciranju raziskovalnih projektov ali pogodb o drugih oblikah sofinanciranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti). Stroški objave odprtodostopnih znanstvenih člankov v naročniških revijah (tako imenovani hibridni model znanstvenega založništva) niso upravičeni stroški, objave pa so možne z uporabo vavčerjev, ki so jih konzorciji dogovorili z založbami in je v tem primeru za raziskovalce objava brezplačna. Popolnoma enako velja tudi za financiranje v okviru programov Obzorje Evropa ali ERC.

Uredba dopušča tudi izjeme. Najdlje do 30. junija 2029 so stroški odprtih objav v naročniških revijah (hibridni model) upravičeni v primerih, ko zmanjka APC vavčerjev, če pogodbe z založniki niso sklenjene ali če izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti v pogodbe z založniki niso vključeni. Izjeme veljajo le za nacionalne instrumente financiranja, ne pa za financiranje iz programa Obzorje Evropa in podobnih (npr. ERC).

Glede izbire revij za objavo v odprtem dostopu si lahko pomagate z naslednjo povezavo: https://odprteobjave.si/tabela/. V okviru te spletne strani je objavljena tabela v MS Excelu, kjer so navedene naročniške revije, ki jih zagotavljajo konzorciji CTK in NUK, in v okviru katerih so poleg branja omogočene tudi brezplačne odprte objave v hibridnih revijah v okviru preoblikovalnih pogodb (hibridni model). Za vse ostale objave je potrebno plačati APC, ko gre za objavo v odprtodostopnih revijah, ki temeljijo na plačilih APC. Obstajajo tudi odprtodostopne revije, kjer delovanje revije financira izbran financer (diamantni model). Te revije so odprte za branje, odprtost objav je brezplačna. Članek lahko objavite tudi na založniških platformah (na primer Open Research Europe, ko gre za projekte, financirane iz programov Obzorje 2020 ali Obzorje Evropa).

Za preverjanje ustrezne kakovosti ter upoštevanja založniških standardov, ko gre za objave v odprtodostopnih revijah, vam predlaga uporabo portala DOAJ.

Objava v reviji, kot navajate, je torej možna. Če gre za objavo v odprtodostoni reviji (zlat ali diamantni model), je strošek objave upravičen strošek tako v nacionalnih instrumentih financiranja kot v programih Obzorje Evropa ali ERC. Če gre za objavo v naročniški reviji (hibridni model), pa je upravičen strošek le  v nacionalnih instrumentih financiranja (na primer z izvajanjem pogodb o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pogodb o sofinanciranju raziskovalnih projektov ali pogodb o drugih oblikah sofinanciranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti), ne pa v programih Obzorje Evropa ali ERC, ki izjem ne poznata.

Vprašanje: Kako objavim članek v revijah, ki so del SCOAP³?

Odgovor:

Objava člankov v okviru partnerstva SCOAP³ (partnerstvo knjižnic, financerjev in raziskovalnih organizacij za financiranje objav člankov v odprtem dostopu na področju fizike osnovnih delcev) je upravičena izključno za vsebino s področja fizike osnovnih delcev. Revije, ki so podprte za  objavo navedene vsebine, so dostopne na tem seznamu. SCOAP³ financira objavo člankov s področja fizike osnovnih delcev v podprtih revijah v okviru dveh mehanizmov, ki določata, kateri članki bodo zajeti:

• delno podprte revije (financiranje člankov izključno z vsebino fizike osnovnih delcev – revije objavljajo tudi druge znanstvene vsebine):
  – Acta Physica Polonica B (Polish Academy of Sciences, Institute of Physics),
  – Advances in High Energy Physics (Wiley),
  – Chinese Physics C (IOP Publishing),
  – Physical Review C, Physical Review D in Physical Review Letters (American Physical Society) in
  – Progress of Theoretical and Experimental Physics (Oxford University Press).
• v celoti podprte revije (financiranje člankov v celoti – revije večinoma objavljajo vsebino s področja fizike osnovnih delcev):
  – The European Physical Journal C in The Journal of High Energy Physics (Springer Nature) in
  – Nuclear Physics B in Physics Letters B (Elsevier).

Postopek oddaje članka v podprtih revijah je enak kot pri ostalih recenziranih znanstvenih revijah. Kadar namerava avtor oddati znanstveni članek v eno izmed delno financiranih revij, mora najprej naložiti preprint članka na arXiv, standardni repozitorij za shranjevanje rezultatov raziskav s področja fizike osnovnih delcev. Pred oddajo članka v repozitorij, mora avtor vsebino članka ustrezno kategorizirati (z vnaprej določenimi kategorijami fizike osnovnih delcev za npr. hep-th, hep-ph, hep-ex, hep-lat itd.), saj je ta korak ključen za določitev upravičenosti članka do financiranja v okviru SCOAP³. Moderatorji arXiv imajo do pregleda in sprememb kategorizacije avtonomno pravico.

Ko je vsebina članka v okviru podrtih revij upravičena za objavo, članek avtomatično preide v financiranje SCOAP³, pri čemer avtor nima nobenih stroškov. Članek je objavljen v odprtem dostopu, metapodatki so prostodostopni. Avtorji obdržijo avtorske pravice, članki so objavljeni pod odprto licenco CC-BY. Članek je objavljen tako na spletni strani založnika, kot tudi shranjen v repozitoriju SCOAP³.  Na ta način objava izpolnjuje zahteve financerjev glede odprtega dostopa.

Vprašanje:
Raziskujem na področju družboslovja oz. humanistike. Želim objaviti članek v odprtem dostopu v eni izmed slovenskih znanstvenih revij. Pri določenih revijah, ki naj bi omogočale objavo članka v odprtem dostopu, opažam, da imajo na spletnih straneh zapisano, da je revija prosto dostopna pod pogoji Creative Commons licenc in da so članki brezplačno in prosto dostopni. Ali je članek v takšni reviji v odprtem dostopu? Ali obstaja razlika med odprtim in prostim dostopom?

Odgovor:
Smiseln oz. pravilen opis založniške politike revije glede pojasnila objave v odprtem dostopu bi se glasil: »Družboslovni vestnik (ime je izmišljeno) je odprtodostopna revija, do vsebin je omogočen brezplačen, trajen in takojšen dostop, članki so objavljeni pod licenco (npr.) Creative Commons CC BY 4.0.« Pri odprtodostopni objavi avtor ohrani avtorske pravice, založniku pa dovoli prvo objavo dela pod Creative Commons ali drugo primerno licenco, ki določa nadaljnje pogoje uporabe dela. Objava v reviji je brezplačna (diamantna revija) ali pa se za objavo zahteva plačilo APC stroškov (zlata revija).

Prosti dostop pomeni le brezplačno branje in dostop do vsebin, ki je lahko časovno omejen, medtem ko nadaljnja uporaba dela brez soglasja imetnika avtorskih pravic (ta je po navadi založnik) ni dovoljena.

Domnevamo, da gre pri določenih revijah za napačno razumevanje ali celo za neustrezen prevod termina »Open access« (odprti dostop), ki pomensko ni enak terminu »Free access« (prosti dostop).«

Vprašanje:

Ker je revija hibridna, raziskovalec ne bo mogel kriti APC stroška iz projektnih sredstev (gre za ERC projekt, kjer v pogodbi izrecno piše, da bodo povrnili stroške le, če gre za “full open access venues”). Prispevek bi zato objavil v zaprtem dostopu in naložil AAM v repozitorij ter na ta način zagotovil odprti dostop. Na založnikovi strani in v Open policy finder piše, da se AAM lahko naloži v repozitorij brez embarga, ampak mora imeti isto licenco kot objavljen članek, kar v našem primeru nima smisla, saj zaprti članek nima CC licence. Imate mogoče nasvet, kako ravnati v tem primeru? Je v tem primeru sploh možno naložiti AAM v repozitorij, če članek ni objavljen v odprtem dostopu?

Odgovor:

Raziskovalci morajo biti pozorni na zakonske zahteve in zahteve financerja v javnih razpisih oziroma pogodbah o sofinanciranju. Če raziskovalec ne objavi članka v reviji pod licenco CC BY ali CC BY-SA, mora v skladu z uredbo vseeno članek shraniti pod eno od navedenih licenc v repozitorij (in tako zagotoviti odprti dostop). Glede na to, da založnik ne dovoli objave AAM v repozitoriju pod navedenima licencama, lahko raziskovalec založnika že ob prvem kontaktu obvesti, da ima zakonsko obveznost zagotoviti odprt dostop do publikacij, ki so rezultat javno financiranih raziskav (41. člen ZZrID). Dalje naj pojasni, da mu uredba, kot izvedbeni akt zakona, nalaga, da zagotovi odprt dostop tako, da AAM ali VoR shrani v zaupanja vreden repozitorij pod licenco CC BY ali CC BY-SA, in da bo v primeru sprejetja njegovega članka v objavo, recenziran rokopis (AAM) opremil z licenco CC BY in ga ob objavi shranil v repozitorij. Na založnika naj zato ne prenaša materialnih avtorskih pravic izključno (pomeni, da jih sam ne bi imel več).

Vprašanje:

Raziskovalci v Sloveniji so skladno z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti  (Uradni List RS, št. 59/23 in 39/25) zavezani, da so njihovi članki objavljeni pod licenco CC BY ali CC BY-SA.

Kako lahko postopajo raziskovalci v primeru, če ima revija bolj restriktivno oziroma enostavno eno drugo verzijo licence, npr. CC BY-NC?

Odgovor:

Raziskovalci morajo biti pozorni na zakonske zahteve in zahteve financerja v javnih razpisih oziroma pogodbah o sofinanciranju. Če založnik ne omogoča objave članka pod licenco CC BY ali CC BY-SA, morajo raziskovalci v skladu z uredbo vseeno članke shraniti pod eno od navedenih licenc v repozitorij. Predlagamo, da raziskovalci založnika že ob prvem kontaktu obvestijo, da imajo zakonsko obveznost zagotoviti odprt dostop do publikacij, ki so rezultat javno financiranih raziskav (41. člen ZZrID). Dalje naj pojasnijo, da jim uredba, kot izvedbeni akt zakona, nalaga, da zagotovijo odprt dostop tako, da AAM ali VoR shranijo v zaupanja vreden repozitorij pod licenco CC BY ali CC BY-SA, in da bodo v primeru sprejetja njihovega članka v objavo, recenziran rokopis (AAM) opremili z licenco CC BY in ga ob objavi shranili v repozitorij. Na založnika naj zato nikoli ne prenašajo materialnih avtorskih pravic izključno (pomeni, da jih sami ne bi imeli več).

Vprašanje: Kako je z določitvijo CC licence pri člankih? Za eno od naših revij pripravljam novo spletno stran, ki pa naj bi članke imela v odprtem dostopu po preteku enega oz. dveh let. Sprva bi bili dostopni samo povzetki in razširjeni povzetki.

Kako je torej v tem primeru z določitvijo licence, je to kakorkoli povezano? Ali dostop z zamikom ne vpliva na izbor licence?«

Odgovor:

Avtor in založnik se vse dogovorita v pogodbi, ki jo podpišeta za objavo članka v reviji. Pogodba mora navajati zlasti vrsto prenosa pravic (izključni ali neizključni prenos), obseg in trajanje prenosa pravic, območje veljavnosti pravic, rok za izdajo dela in avtorski honorar. Založnik lahko nato po prenosu ustreznih materialnih avtorskih pravic (ki morajo biti v pogodbi točno navedene), kot imetnik avtorskih pravic, članek objavi v »zaprtem dostopu«, pri čemer so pravice pridržane. Po preteku časovnega obdobja (t.j. enega oz. dveh let), pa upravlja z avtorskimi pravicami na način, da delo objavi pod izbrano CC licenco, ki določa nadaljnje pogoje uporabe avtorskega dela. Katero licenco bo izbral oz. določil je odvisno od tega, katera dovoljenja v skladu z avtorskimi in sorodnimi pravicami lahko podeli in od namena, ki ga želi doseči.

Vprašanje: Spoštovani, obračam se na vas z vprašanjem o uporabi podatkov z družbenih omrežij, če bi morda kaj vedeli o tem in mi lahko pomagali. V namen prispevka sem nameravala raziskati komentarje novic uporabnikov na družbenem omrežju Facebook – zanima me samo leksika (ne bi operirala z nikakršnimi osebnimi podatki). V ta namen sem želela narediti manjši korpus in ugotovila, da FB ne dovoljuje “lovljenja” vsebine, zato sem nameravala to storiti ročno (sicer precej zamudno, a vendar). Zanima me slednje: ali lahko tekst, ki ga ročno skopiram (in seveda anonimiziram), objavim v npr. SketchEnginu, Clarinu ipd.?

Na FB sem namreč zasledila slednje: “Do naših Izdelkov ne smete dostopati ali prek njih zbirati podatkov s samodejnimi sredstvi (brez našega predhodnega dovoljenja) ali poskusiti dostopiti do podatkov, za katere nimate dovoljenja za dostop, ne glede na to, ali se tak avtomatiziran dostop ali zbiranje izvaja med tem, ko ste prijavljeni v račun Facebook. Pridržujemo si tudi vse pravice v zvezi z rudarjenjem besedila in podatkovnim rudarjenjem.”

Kako si lahko to razlagam? Lahko tekste sploh uporabim?

Odgovor:

Pri uporabi vsebine (besedil, podatkov), ki jih objavijo osebe na družbenem omrežju Facebook, je treba upoštevati več vidikov. Spoštovati je treba predvsem Pogoje uporabe družbe Meta, varstvo osebnih podatkov in avtorske pravice, če gre za avtorska dela. Predpostavljamo, da so komentarji javno dostopni.

Pogoji uporabe družbe Meta določajo, da se njihovih izdelkov ne sme uporabljati za ravnanja ali deljenje vsebin, ki posegajo v pravice drugih oseb ali jih kršijo, vključno s pravicami intelektualne lastnine (npr. s kršitvijo avtorske pravice ali blagovnih znamk drugih oseb ali distribuiranjem ali prodajanjem ponarejenih ali piratskih izdelkov), razen če gre za izjemo ali omejitev v skladu z veljavno zakonodajo.

Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena. (5. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)). Avtorskopravno niso varovana dejstva, ideje, načela ipd. Pojavi se torej vprašanje, ali so komentarji novic sploh avtorska dela, za kar imamo premalo informacij. Odgovor ni enoznačen, preveriti bi bilo treba vsak komentar, predpostavljamo pa, da vsaj v večini primerov ne gre za avtorska dela.

Če predpostavljamo, da komentarji ne štejejo za avtorska dela, je treba upoštevati pogoje dostopa in uporabe družbe Meta. Pogoji uporabe družbe Meta določajo, da se do njihovih izdelkov ne sme dostopati ali prek njih zbirati podatkov s samodejnimi sredstvi (brez njihovega predhodnega dovoljenja) ali poskusiti dostopiti do podatkov, za katere uporabniki nimajo dovoljenja za dostop, ne glede na to, ali se tak avtomatiziran dostop ali zbiranje izvaja med tem, ko je uporabnik prijavljen v račun Facebook. Pridržujejo si tudi vse pravice v zvezi z rudarjenjem besedila in podatkovnim rudarjenjem. Pogoji Meta platforme za razvijalce dalje določajo, da ni dovoljeno avtomatizirano zbiranje podatkov brez dovoljenja ali uporabe njihovega API-ja. Meta Content Library and Content Library API omogočata celovit dostop do celotnega javnega arhiva vsebin iz Facebooka. Posamezniki lahko zaprosijo za dostop do orodij pri Inter-university Consortium for Political and Social Research (ICPSR) na Univerzi v Michiganu (https://transparency.meta.com/sl-si/researchtools/meta-content-library/).

Če komentarji uživajo avtorskopravno varstvo na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, besedil ni dovoljeno reproducirati oz. kako drugače uporabiti, razen če:

• je avtor na uporabnika prenesel ustrezne materialne avtorske pravice,
• so besedila na voljo uporabnikom pod ustrezno licenco,
• gre za eno od izjem oz. vsebinskih omejitev avtorske pravice na podlagi zakona.

Vsebinske omejitve avtorske pravice so dopustne le v primerih, ki jih našteva zakon (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) od 47. do 57.d člena), s tem, da je obseg take uporabe avtorskih del omejen glede na namen, ki ga je treba doseči, da je v skladu z dobrimi običaji, da ne nasprotuje običajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja. V teh primerih dovoljenje avtorja za uporabo njegovega avtorskega dela ni potrebno, pogoj pa je, da se navede avtorja in vir objave.

Ena od izjem oz. omejitev avtorske pravice je besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja (57.b člen ZASP in 3. člen Direktive 2019/790/EU). ZASP določa, da besedilno in podatkovno rudarjenje pomeni vsako avtomatizirano analitično tehniko, katere namen je analiziranje besedila in podatkov v elektronski obliki, da se ustvarijo informacije, kot so npr. vzorci, trendi in korelacije, kar vključuje tudi digitalizacijo analognih vsebin in oddaljen dostop do takšnih vsebin, kadar je to potrebno za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja (57.a člen)

Raziskovalne organizacije, javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, ustanove filmske ali avdio dediščine in javne RTV organizacije ter osebe, ki spadajo k raziskovalnim organizacijam in ustanovam za varstvo kulturne dediščine, lahko prosto reproducirajo dela, do katerih se zakonito dostopa, pod pogoji iz 57.b člena in izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje na delih, do katerih imajo zakonit dostop, za namene znanstvenega raziskovanja pod pogoji iz 57.b člena, kar vključuje tudi digitalizacijo analognih vsebin in oddaljen dostop do takšnih vsebin, kadar je to potrebno za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja.

ZASP ne definira zakonitega dostopa, medtem ko iz 14. točke uvodne izjave Direktive 2019/790/EU izhaja, da zakoniti dostop zajema dostop do vsebine na podlagi politike odprtega dostopa ali pogodbenih ureditev med imetniki pravic in raziskovalnimi organizacijami ali ustanovami za varstvo kulturne dediščine, kot so naročnine, ali na druge zakonite načine. V skladu z direktivo bi moral zakoniti dostop zajemati tudi dostop do vsebin, ki so prosto dostopne na spletu.

Hrambo primerkov del, narejenih pod pogoji iz prvega odstavka 57.b člena, ter deljenje in dajanje na voljo javnosti izsledkov besedilnega in podatkovnega rudarjenja podrobneje določa 57.b člen ZASP. Pogodbena določila, ki so v nasprotju s 57.b členom ZASP, so nična.

Spoštovati je treba varstvo osebnih podatkov. Komentarji pogosto vsebujejo osebne podatke (npr. ime in priimek, lokacijo), zato je treba pri raziskavi ravnati v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in ostalo veljavno zakonodajo. V skladu z GDPR je obdelava osebnih podatkov vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le, če je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa GDPR (v tem primeru le, če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov).

Za uporabo in raziskavo komentarjev novic uporabnikov na družbenem omrežju Facebook predlagamo kontaktiranje uporabnikov, pridobitev njihovih komentarjev in pridobitev soglasja za uporabo poslanih tekstov v raziskavi ali kontaktiranje družbe Meta o možnostih in dovoljenju za zbiranje podatkov.

Vprašanje:

Raziskovalka bi rada v institucionalni repozitorij shranila knjigo povzetkov s simpozija, ki so ga imeli na inštitutu. Za vnos v repozitorij mora dodeliti knjigi eno od CC licenc. Ali kot urednica lahko sama izbere in dodeli CC licenco celotni knjigi ali potrebuje dovoljenje od vseh avtorjev povzetkov?

Odgovor:

Licenco lahko delu dodeli le avtor dela oz. imetnik avtorskih pravic pod pogojem, da je avtor nanj prenesel ustrezne materialne avtorske pravice za dodelitev določene licence in je dovolil nadaljnji prenos na tretje osebe.

Vprašanje:

Kaj v primeru CC licenc pomeni NC (torej CC BY-NC)? Avtorji bi želeli, da se delo čim bolj uporablja, vendar mogoče ne za velike zaslužke.

Odgovor:

NC (nekomercialno) pomeni, da primarni namen uporabe vsebine, ki je dana uporabnikom na voljo pod licenco CC BY-NC, ni komercialno izkoriščanje ali denarno nadomestilo. Ta prepoved se nanaša na uporabo vsebine in ne na uporabnika in tako velja enako za vse uporabnike. Npr. tudi, če vsebino uporabi neprofitna organizacija, velja, da uporaba ne sme biti namenjena komercialnemu izkoriščanju ali denarnemu nadomestilu. In obratno, vsebino lahko uporabi komercialna institucija, vendar le, če jo uporabi v nekomercialni namen.

Pri tem je treba poudariti, da licence (tudi CC BY-NC) ne omejujejo uporabe, ki je sicer dovoljena na podlagi izjem in omejitev, ki jih določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). ZASP v 46. členu določa, da so vsebinske omejitve avtorske pravice dopustne v primerih, ki jih navaja zakon, s tem, da je obseg take uporabe avtorskih del omejen glede na namen, ki ga je treba doseči, da je v skladu z dobrimi običaji, da ne nasprotuje običajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja. Primeri izjem in omejitev so našteti od 47. do 57.d člena in vključujejo tudi neposredno poučevanje, citate ipd.

Ne glede na vrsto licence lahko uporabnik vedno kontaktira avtorja/imetnika pravic in prosi za drugačno dovoljenje za uporabo.

Strategija ohranjanja pravic (Rights Retention Strategy)

Koalicija S, skupina nacionalnih organizacij za financiranje raziskav, je z namenom zagotovitve popolnega in takojšnjega odprtega dostopa do publikacij znanstvenih raziskav, julija 2020 objavila tako imenovano strategijo ohranjanja pravic (ang. Rights Retention Strategy; krajše RRS). RRS omogoča avtorjem oz. njihovim delodajalcem (npr. raziskovalnim institucijam), kadar so ti imetniki avtorskih pravic, izpolnitev zahtev financerjev, da zagotovijo takojšen (brez embarga) in popoln odprt dostop do rezultatov znanstvenih raziskav. To naredijo tako, da svojih materialnih avtorskih pravic ne prenesejo izključno na založnika, ampak si pridržijo dovoljšen obseg pravic, da lahko objavljeno različico znanstvene publikacije (VoR) ali recenziran rokopis (AAM) shranijo v repozitorij pod licenco Creative Commons CC BY.

V Sloveniji strategija ohranjanja pravic ni le del internih oz. institucionalnih pravil, ampak je bila kot obveznost ohranjanja pravic implementirana v zakonodajo, natančneje v Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), podrobneje pa jo ureja Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uredba).

ZZrID v 41. členu določa, da je treba v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, zahtevati in zagotoviti odprti dostop do rezultatov raziskav. Za izpolnitev te obveznosti si morajo izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti oz. raziskovalci pridržati ustrezen obseg pravic. Področje podrobneje ureja Uredba, ki pravi, da izvajalci zagotovijo odprti dostop tako, da strojno berljivo digitalno obliko objavljene različice znanstvene publikacije (VoR) ali recenziranega rokopisa, sprejetega v objavo (AAM), shranijo v zaupanja vreden repozitorij za znanstvene publikacije in omogočijo takojšnji odprti dostop. Odprti dostop zagotovijo takoj, ko je to izvedljivo, najpozneje pa ob objavi znanstvene publikacije. Avtorji oz. njihovi delodajalci, kadar so pravice prenesene nanje, lahko avtorske pravice na znanstvenih publikacijah prenašajo naprej na tretje osebe le neizključno. Publikacije morajo objaviti pod odprto licenco, ki vsakomur omogoča prosto uporabo, spreminjanje in deljenje, na primer licenci CC BY ali CC BY-SA. Izjema so monografije in primerljivo obsežne znanstvene publikacije, ki so lahko objavljene pod licenco, ki omejuje nadaljnjo komercialno uporabo ali predelavo dela, na primer licenci CC BY-NC ali CC BY-ND.

Pravica do sekundarnega publiciranja (Secondary Publishing Rights)

Uporaba avtorskega dela je dopustna, če avtor prenese na uporabnika ustrezne avtorske pravice ali dovoli uporabo avtorskega dela s podelitvijo licence. V avtorskem pravu poznamo dve vrsti prenosa avtorskih pravic, izključni in neizključni prenos. Pri izključnem prenosu imetnik uporablja delo ob izključitvi avtorja, to pomeni, da lahko avtorsko delo uporablja samo imetnik oziroma pridobitelj pravic. Pri neizključnem prenosu lahko imetnik oziroma pridobitelj pravic na dogovorjeni način uporablja delo poleg avtorja ali drugih imetnikov. Avtor lahko torej delo še naprej uporablja tudi sam oziroma prenese pravice še na koga drugega.

Kadar raziskovalec prenese materialne avtorske pravice na svojem delu izključno na založnika, ker tako zahteva založnik ali pa raziskovalec morda to naredi nevede zaradi neznanja ali premalo znanja na tem področju, mu pravica do sekundarnega publiciranja omogoča, da delo, kljub izključnemu prenosu avtorskih pravic na založnika, shrani v repozitorij in omogoči javnosti odprti dostop. Pravico do sekundarnega publiciranja je v svojo zakonodajo vključilo že več evropskih držav (Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Bolgarija, Španija, Francija, Belgija), pri čemer se njihove ureditve razlikujejo, enotne pa so si, da imajo raziskovalci, kot prejemniki javnih sredstev, pravico do sekundarnega publiciranja ne glede na morebitne drugačne določbe pogodb, ki jih sklenejo z založniki.

V Sloveniji je bila pravica do sekundarnega publiciranja vključena v zakonodajo z zadnjo novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti maja 2025. ZZrID v 6. in 7. odstavku 41. člena določa, da lahko raziskovalec ali izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti, če si ne pridrži ustreznega obsega pravic za zagotovitev odprtega dostopa do rezultatov raziskav in prenese avtorske pravice izključno na založnika, rezultate znanstvenoraziskovalne dejavnosti objavi oziroma dá na voljo javnosti v javnem repozitoriju z odprtim dostopom, takoj potem, ko je rezultat raziskave sprejet v objavo, pri čemer je treba ustrezno navesti raziskovalca in vir prve objave. Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem, so nična.

Vprašanje:

Pravica do sekundarnega publiciranja je uzakonjena, torej ni potrebno več preverjati pogojev objave v https://openpolicyfinder.jisc.ac.uk/? Ali lahko recenziran rokopis kar objavimo v repozitoriju?

Odgovor:

Skladno s pravico do sekundarnega publiciranja (ZZrID-C, Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25) lahko raziskovalec oziroma izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti rezultate znanstvenoraziskovalne dejavnosti objavi oziroma dá na voljo javnosti v javnem repozitoriju z odprtim dostopom, takoj potem, ko je rezultat raziskave sprejet v objavo, pri čemer je treba ustrezno navesti raziskovalce in vir prve objave. V tem primeru v javni repozitorij običajno shranimo recenziran rokopis, sprejet v objavo (AAM), na katerem na dodatni prvi prazni strani ustrezno navedemo avtorje (raziskovalce), licenco in vir prve objave (dodamo PID povezavo na spletno mesto objave članka), brez navedbe odloga javne objave (embargo). Priporočljivo je, da v javni repozitorij shranimo AAM tistih člankov, ki so na spletnem mestu založnika objavljeni od vključno 19. junija 2025 dalje (tj. objavljena različica članka (VoR) je na spletnem mestu založnika dostopna od vključno 19. junija 2025 dalje). Pravica do sekundarnega publiciranja se lahko izvaja le v primeru, če vsaj en avtor, ki je naveden na publikaciji, prihaja iz organizacije s sedežem v Sloveniji. Odsvetuje se izvajanje/uveljavljanje pravice do sekundarnega publiciranja v primerih, ko je VoR na spletnem mestu založnika dostopna pred vključno 18. junijem 2025. V slednjem primeru v javni repozitorij shranimo AAM v skladu s pogoji, ki so navedeni na spletni strani založnika ali Open Policy Finder (tj. upoštevanje odloga javne objave/embarga, navajanje licenc ipd.).

Vprašanje:

Ali s sklicevanjem na pravico do sekundarnega publiciranja in shranitvijo objave v repozitorij v prostem dostopu zadostimo zahtevam Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 59/23 in 39/25)?

Odgovor:

Shranitev znanstvene objave ali drugega rezultata raziskave v repozitorij v prostem dostopu na podlagi pravice do sekundarnega publiciranja (41. člen ZZrID) brez ustrezne odprte licence (praviloma CC BY ali ekvivalentne) zahtevam Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti zadošča le delno. Pravica do sekundarnega publiciranja iz 41. člena ZZrID avtorju zagotavlja zakonsko podlago, da recenzirani rokopis (AAM) ali objavljeno različico (VoR) shrani v zaupanja vreden repozitorij in omogoči brezplačen dostop ne glede na pogodbene omejitve založnika, s čimer je v celoti izpolnjena tehnična zahteva po hrambi in javni berljivosti (free access). Z uveljavitvijo pravice do sekundarnega publiciranja (6. in 7. odstavek 41. člena– ZZrID) ter z shranitvijo dela v javni repozitorij v celoti zadostite zakonskim zahtevam glede omogočanja odprtega dostopa. Vendar pa Uredba poleg zagotavljanja odprtega dostopa zahteva tudi objavo pod odprto licenco, ki omogoča ponovno uporabo (praviloma CC BY za besedila ter CC0/CC BY za podatke in druge rezultate). Ker pravica do sekundarnega publiciranja sama po sebi avtorju ne daje pravice, da bi enostransko podelil odprto licenco za delo, kadar je materialne avtorske pravice prenesel na založnika oziroma z njimi ne razpolaga več, delo v repozitoriju ostane dostopno za branje, ne pa tudi za ponovno uporabo pod pogoji odprte licence. Iz navedenega izhaja mnenje, da je v takem primeru izpolnjena obveznost zagotavljanja odprtega dostopa v smislu javne dostopnosti publikacije, medtem ko zahteve glede odprte licence zaradi omejitev avtorskih pravic objektivno ni mogoče izpolniti.

Vprašanje: Raziskovalka navaja, da je odkrila članek v izbrani znanstveni reviji z njenim avtorstvom, dejansko pa članka ni napisala. Sprašuje, ali gre pri tem za nepoštene prakse in na kak način naj ustrezno ukrepa.

Odgovor:

Po navedbah raziskovalke se je v reviji pojavil članek z naslovom, ki je naveden kot komentar.

Ugotavljamo sledeče:

1. Navedba vaše afiliacije ni pravilna.
2. Članek je označen z oznako DOI številko, ki v zbirki CrossRef (https://search.crossref.org/) ni navedena DOI, prav tako navedene DOI oznake ne moremo razrešiti z orodjem DOI Fundation (https://dx.doi.org/). Sklepamo, da je oznaka DOI izmišljena.
3. Članek kljub navedbi, da je dostopen v odprtem dostopu pod licenco CC-BY-ND-NC nima oznake s to licenco.
4. Revija navaja ISSN, ki pa ni registriran v portalu ISSN.
5. Na naslovu, kjer naj bi bil sedež založbe, je sicer poslovna stavba, kjer pa med uporabniki ni navedene založbe. Kontaktna telefonska številka založnika pa vsebuje nacionalno klicno kodo druge države. Ugotovili smo, da to isto telefonsko številko uporablja še ena »založba«, ki ima domnevno sedež na naslovu v drugi državi. Na tem naslovu je stanovanjska zgradba in ne poslovna stavba. Tudi na tem naslovu ni nobene založbe, ampak gre za stanovanjske zgradbe.
6. Kot urednik revije je naveden profesor znane raziskovalne ustanove, ki je aktiven raziskovalec na tem znanstvenem področju in je avtor številnih znanstvenih del v vplivnih znanstvenih revijah na tem znanstvenem področju. Dvomimo, da bi raziskovalec s takim znanstvenim delom nastopal kot urednik plenilske znanstvene revije in menimo, da so tudi njegovo ime zlorabili. V nadaljevanju smo predlagali, da ga raziskovalka kontaktira in opozori na situacijo.

Glede na okoliščine, glede na in vzorec strukture »člankov« (kratka poročila, en sam avtor ter glede na številna poročila na svetovnem spletu (npr. https://retractionwatch.com/2024/06/14/perplexed-authors-identity-forged-on-plagiarized-paper-in-probably-fake-journal/) gre po našem mnenju v tem primeru za plenilsko založbo oz. revijo, ki je osebne podatke zlorabile za zbujanje vtisa, da gre za kredibilno znanstveno revijo in s tem za privabljanje drugih raziskovalcev za objave proti plačilu APC. Z navedbo imena in domnevnega kontakta so poskušali druge avtorje zavajati in jih pridobiti za oddajo člankov. Glede na strukturo zapisov menimo, da je pri izdelavi tekstov lahko šlo za uporabo metod umetne inteligence.

Predlagamo sledeče ukrepe, da:

1. O primeru obvestite vodstvo vaše organizacije, komisijo za znanstvenoraziskovalno dejavnost in za etična vprašanja in po vaši presoji pravno službo;
2. Vaša pravna služba naj presodi, ali je šlo pri navajanju vaših osebnih podatkov za kaznivo dejanje. Če to drži, naj ukrepajo skladno s pristojnostmi (prijava na policijo).
3. Kontaktirajte založbo na VSE navedene naslove e-pošte in zahtevajte takojšnji umik članka. V dopisih jasno navedite, da niste avtorica navedenega »članka« in gre pri tem za zlorabo vaših osebnih podatkov. Obvestite jih, da boste prijavo o kršitvi podali na policijo.
4. Kontaktirate kolega, ki je naveden kot urednik revije Journal of Vasculitis, in ga obvestite o zadevi ter zahtevate takojšnji umik članka. Kot že rečeno, dvomimo, da je dejanski urednik, vendar predlagamo, da mu vseeno pišete. Če ni urednik, ga boste s tem obvestili o lažnih navedbah in se bo lahko tudi sam ustrezno odzval.

Iskalnikoma Google in Bing prijavite lažno vsebino in zahtevate umik članka iz zbirke indeksiranih dokumentov. Postopek za prijavo in odstranitev vsebin iz Googlovih storitev je na voljo na povezavi https://support.google.com/legal/troubleshooter/1114905?hl=en, za Bing na https://www.microsoft.com/en-us/concern/bing. Pri tem vam lahko pomagajo tudi naši strokovnjaki.

Vprašanje:
Ali morajo avtorji pod vsako svojo sliko v knjigi navesti CC licenco. Ali za slike v knjigi velja enaka licenca kot za knjigo, če ni drugače označeno? Ali imajo lahko slike v knjigi drugačno licenco kot knjiga?

Odgovor:

V obvestilu o avtorskih pravicah mora biti jasno navedeno pod katero licenco je delo objavljeno oz. dano na voljo javnosti. Če so določene vsebine dela (npr. slike) dane na voljo pod drugačno licenco, kot preostalo delo, naj bo to razvidno iz obvestila (npr. »razen kjer je drugače navedeno, je delo objavljeno pod licenco CC BY 4.0« ali »razen slik, je delo objavljeno pod licenco CC BY 4.0«). V tem primeru je treba tudi za slike navesti obvestilo o avtorskih pravicah (če je za vse enako, je lahko v istem obvestilu, drugače pa pod vsako sliko posebej).

Vprašanje:

Delavka je v javnem raziskovalnem zavodu zaposlena s 15%, v okviru svoje matične službe pa sodeluje z gospodarstvom in opravlja raziskavo, ki je 60 % financirana iz zasebnih virov. Ali ima v takem primeru obveznost objave v odprtem dostopu?

Odgovor:

Sofinanciranje z javnimi viri v višini 50% ali več v skladu z 41. členom ZZrID se nanaša na raziskave. Torej, če je raziskava sofinancirana z javnimi viri najmanj v višini 50%, je treba zagotoviti odprt dostop do vseh rezultatov raziskave. Če je oseba zaposlena v javnem zavodu in v okviru svoje zaposlitve opravlja raziskavo, gre za financiranje z javnimi sredstvi. V kolikor gre za sofinanciranje raziskave z zasebnimi viri in ti predstavljajo 51% ali več, obveznosti zagotovitve odprtega dostopa ni.

Vprašanje:

Članek, objavljen v hibridni reviji, ima naslednje obvestilo o avtorski pravici:

Copyright © 2025-2027. All rights are reserved, including those for text and data mining, AI training, and similar technologies.

Naveden je ARIS-ov projekt. Ali smemo shraniti različico AAM v repozitorij ali je potrebno počakati do poteka embarga?

Odgovor:

Če je bila raziskava, na podlagi katere je nastal znanstveni članek, sofinancirana z javnimi viri najmanj v višini 50 %, bi si moral izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pred objavo v reviji pridržati dovolj pravic, da bi lahko AAM ali VoR shranil v repozitorij pod licenco CC BY ali CC BY SA in s tem zagotovil odprt dostop (1. odstavek 41. člena ZZrID in Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti). Če tega ni naredil, lahko raziskovalec ali izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s pravico do sekundarnega publiciranja (6. odstavek 41. člena ZZrID) članek vseeno objavi v repozitoriju, pri čemer je treba ustrezno navesti raziskovalca in vir prve objave. Zakon določa le, da lahko na podlagi pravice do sekundarnega publiciranja delo objavi v repozitoriju, ne določa pa pogojev nadaljnje uporabe (torej da lahko delo objavi pod odprto licenco). Več o pravici do sekundarnega publiciranje si lahko preberete v tej rubriki višje zgoraj (zavihek ”Kaj pomeni pravica do sekundarnega publiciranja (Secondary Publishing Rights”)).

Če ne gre za znanstveni članek, ki je nastal kot rezultat javno financirane raziskave v višini najmanj 50 %, mora izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti upoštevati določila pogodbe, podpisane z založnikom, oziroma splošne pogoje, določene na založnikovi spletni strani (v vašem primeru embargo 12 mesecev).

Vprašanje: Iščem primeren podatkovni repozitorij za “”raw”” podatke članka, ki ga nameravam kmalu objaviti. Kljub veliki količini prebiranja in pregledovanja, še vedno ni jasno, kje bi se podatki objavili. Pregledal sem RE3DATA in praktično vse opcije na temo Animal Ecology, Biodiversity and Ecosystem Research (87), vendar nisem našel pravega (OPENAIR in FAIRSHARING  pa še nisem uspel pregledati).

Želim objaviti podatke o sezonski prehrani rib (izključno zooplankton) v Bodenskem jezeru (Nemčija). Preko RE3DATA sem našel npr. FISHBASE, GBIF, Freshwater Biodiv. Data Portal, vendar gre pri vseh le za vnos distribucije posameznih vrst, ne pa za časovno dinamiko prehrane.

Slišal sem tudi za ZENODO in za DRYAD (plačljiv), vendar ju slabo poznam (DIRROS-u bi se ognil, ker je omejen bolj na Slovenijo).

Ali imate kakšen predlog, kako in kam objaviti?

Odgovor:

V tem primeru je zelo verjetno, da specializiran repozitorij za točno takšen tip podatkov, kot je vaš, ne obstaja. V tem primeru priporočamo izbiro splošnega zaupanja vrednega repozitorija. Kot zaupanja vredne repozitorije štejemo:

• certificirane repozitorije (certifikati so npr. CoreTrustSeal, DIN 31644, ISO 16363),
• področne repozitorije, ki jih priznava in uporablja raziskovalna skupnost na določenem znanstvenem področju (npr. HEPData, Crystallography Open Database, PubChem … ),
• splošne in institucionalne repozitorije, ki imajo značilnosti zaupanja vrednih repozitorijev (npr. Zenodo).

Veliko slovenskih raziskovalcev že uporablja Zenodo. Če ga uporabite vi, ne bo nič narobe. Prednost Zenoda je, da je dobro poznan, brezplačen, neodvisen od založnikov (upravlja ga CERN) in uporablja metapodatkovni shemi DataCite in Dublin Core. Slabost pa je, da ni certificiran in, kolikor nam je znano, nima zaposlenega osebja, ki bi skrbelo za kakovost odloženih podatkov. Alternativ Zenodu je kar nekaj, npr. Figshare, Dryad (ki ste ga tudi sami omenili), Mendeley Data, Harvard Dataverse ipd. Od teh je certificiran samo Mendeley Data, ki je tudi brezplačen in vključuje kontrolo kakovosti, ni pa neodvisen (upravlja ga Elsevier). Dryad je plačljiv zato, ker ga upravlja neodvisna neprofitna organizacija, ki s tem pokriva stroške svojega delovanja. Zaposluje osebje, ki skrbi za kakovost odloženih podatkov, ni pa certificiran. Če bi morali izbrati repozitorij za svoje podatke, bi izbrali Dryad ravno zaradi kontrole kakovosti, vendar pa razumemo, da je finančni vidik marsikdaj odločilen in da se zato raziskovalci velikokrat raje odločijo za brezplačne repozitorije. Če nimate pomislekov glede institucionalnega repozitorija, potem v CTK priporočamo tudi 4TU.ResearchData ki med drugimi pokriva vaše področje. 4TU.ResearchData ni institucionalni repozitorij v ožjem pomenu besede, pač pa je repozitorij 4TU.Federation, tj. združenja univerz v Wageningnu, Twenteju, Delftu in Eindhovnu, ki orje ledino na področju ravnanja z raziskovalnimi podatki v Evropi. Kolikor mi je znano, je ta repozitorij odprt za ves svet. Je brezplačen, certificiran in vključuje kontrolo kakovosti.

Vprašanje:  Ali mi lahko svetujete, v katerem področnem repozitoriju lahko objavim svoje podatke, da bodo ti tudi recenzirani in jih bo možno vpisati v Cobiss? Delam na Biotehniški fakulteti na Oddelku za lesarstvo; podatki so kvantitativne narave (meritve na napravah, rezultati simulacijskih programov ipd). Podatke smo do sedaj objavljali v repozitoriju Zenodo.

Odgovor:

Področno specifičen repozitorij, ki bi zagotavljal recenzijo podatkov na vašem znanstvenem področju, v okviru nacionalnega znanstvenoraziskovalnega prostora žal ne obstaja. Recenzijske postopke v določenem obsegu izvajata repozitorija Dryad in 4TU.ResearchData. Repozitorij Dryad uvrščamo med splošne repozitorije, ki izvaja postopke kuriranja, ohranjanja in objavljanja podatkov. Opozarjamo pa vas, da njihov poslovni model temelji na DPC (Data Publishing Charge), ki je odvisen od števila podatkovnih setov ter obsega objavljenih podatkov.

4TU.ResearchData pa priporočamo raziskovalkam in raziskovalcem s področja naravoslovja in tehnike v primeru, da na izbranem raziskovalnem področju ni področno specifičnega repozitorija. Repozitorij upravlja Univerza v Delftu. Tudi ta model temelji na DPC, ki je odvisen od obsega podatkov. Do 5 GB stroška DPC ni, nad 5 GB se zaračuna enkratni strošek 4,50 EUR/GB. Več o zaračunavanju stroška DPC je dostopno na povezavi (razdelek Costs).

Pri tem bodite pozorni tudi na sledeče:

• za bibliografsko obdelavo vaših raziskovalnih podatkov v COBISS ni nujno, da so podatki arhivirani v področno specifičnem repozitoriju
• težko zatrdimo, da gre v primeru področno specifičnih repozitorijev za klasično vsebinsko recenzijo. V veliki večini gre bolj za pregled ustreznosti metapodatkov, opisa izvora podatkov, uporabe ustreznih besedišč za opisovanje podatkovnih formatov ipd., ne pa za vsebinsko opredelitev do podatkov samih. V kolikor bi želeli pridobiti vsebinske recenzije, metodologije ustvarjanja vaših podatkov vam svetujemo objavo podatkovnega članka. To lahko naredite v posebnih znanstvenih revijah (npr. Data in Brief …). V primeru, da je vaša raziskava financirana iz programov Obzorje2020 ali Obzorje Evropa, lahko to brezplačno naredite tudi v Open Research Europe, v obliki Data Notes. Podatkovne objave lahko po našem vedenju izpeljete tudi v večini drugih znanstvenih revij, ni pa nujno da v vseh.

Vprašanje:

Pri projektu (ciljnem raziskovalnem programu) novi podatki ne bodo nastajali, saj bodo raziskovalci uporabili izključno že obstoječe (tehnologija majhnih modularnih reaktorjev), javno dostopne vire (spletne strani, zakonodajo, pravilnike) in na tej podlagi pripravili poročilo za ministrstvo. Kako v takem primeru izpolniti obrazec NRRP, zlasti poglavji o shranjevanju podatkov ter zagotavljanju podatkov na FAIR način, saj bodo uporabljeni le sekundarni viri.

Odgovor:

Primeri brez kakršnihkoli novih podatkov so redki, saj tudi pri uporabi sekundarnih virov pogosto nastanejo izpeljani ali sestavljeni podatki (npr. izračuni, kategorizacije), ki se štejejo za nove raziskovalne podatke in jih je treba obravnavati skladno z načeli FAIR, ob upoštevanju licenčnih omejitev. Najprej je torej treba preveriti, ali v projektu res ne bodo nastali novi podatki. Če gre zgolj za povzemanje javno dostopnih virov brez ustvarjanja novih podatkovnih struktur, dodatna objava podatkov ni potrebna.

V vsakem primeru pa je treba v NRRP opisati:
– kako se bodo shranjevali in varnostno kopirali uporabljeni (tudi sekundarni) podatki,
– morebitne licenčne ali etične omejitve dostopa,
– objaviti vsaj metapodatke.

Vprašanje: Ali se v COBISS, dCOBISS in repozitorij vnaša tudi članke, na katerih ni nobenega avtorja iz Slovenije oz. ni nobenega avtorja s šifro raziskovalca? Članki so nastali v okviru skupnega raziskovalnega projekta iz Avstrije in Slovenije. Na nekaterih člankih so samo avstrijski avtorji, na njih je naveden le avstrijski financer. Raziskovalci menijo, da je na podlagi 15. točke Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2025 potrebno vnašat tudi take članke.

Ker se doslej takih člankov ni vnašalo, oz. je OSIC zahteval brisanje tipologije, če smo jih vnesli, vas prosim za pojasnilo.

Odgovor:

Glede na to, da gre v tem primeru za zahteve ARIS-a, vam predlagamo, da se za podrobnejša pojasnila obrnete na njih. Najbolje bi bilo, da financerja kontaktirajo kar raziskovalci sami.

Za vpise v COBISS, dCOBISS in repozitorij velja, če med avtorji ni navedenih slovenskih avtorjev, potrebe po vnosu ni. Zahteva 15. točke Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2025 se nanaša na vnos publikacij, nastalih v okviru nacionalnih raziskovalnih projektov. Pri navedenem projektu (N1-0111) gre za mednarodni projekt, za katerega je smiselno preveriti, ali razpisna dokumentacija le-tega vsebuje tovrstne zahteve, kot so navedene pri javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov.

OSIC-i ne zahtevajo brisanja tipologije iz razloga, če »pri člankih ni nobenega avtorja iz Slovenije oz. ni nobenega avtorja s šifro raziskovalca«. Kolikor je OSIC v katerem primeru zahteval brisanje tipologije, so morali biti za to neki drugi razlogi. Dodelitev tipologije in njena verifikacija poteka po enotnih kriterijih, ne glede na sestavo avtorjev. Res pa je, da OSIC ne dobi zapisov, v katerih ni nobenega avtorja s šifro raziskovalca, avtomatsko na seznam za verifikacijo. Če se pokaže potreba po verifikaciji takega zapisa, je treba OSIC za to zaprositi in presojati ter ga verificirati po popolnoma enakih kriterijih kot katerikoli drug zapis. Upamo, da smo vprašanje pravilno razumeli in ga ustrezno pojasnili.

Vprašanje:

Zakaj uporabljati nov izraz občanska znanost in ne ljubiteljska, državljanska ali kakšen drug ?

Odgovor:

“Občanska” izhaja iz pojma občan, ki označuje posameznika kot člana skupnosti. Izraz občan presega upravno razumevanje občine. Je najbolj vključujoč, ne glede na čustveni element osebnega užitka (ljubiteljska), pravni status (državljanska), individualnost akterjev (skupnostna) in drugih.

Tudi v strokovni in politični rabi v Sloveniji se je že uveljavila raba izraza občanska znanost, tako v zakonodaji, kot tudi v nacionalnih strategijah in razpisih.

Ustrezen prevod tega termina je utemeljil akademik prof. dr. Zdravko Mlinar v svojem delu:
Mlinar, Zdravko (2021). Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/Citizen Science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis za kritiko znanosti, 2021, letnik 49, št. 282, str. 23-63.

Vprašanje:

Kaj mora vključevati projekt, da se ga lahko šteje kot projekt občanske znanosti?

Odgovor:

European Science Association (ECSA) je leta 2015 sprejela 10 načel občanske znanosti. Ta načela je podprla tudi organizacija Science Europe, ki je s tem potrdila kredibilnost načel ter tudi občanske znanosti kot legitimnega procesa znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Vprašanje:

Društvo je izdalo nekaj strokovnih knjig, ki bi jih želelo narediti bolj dostopne drugim uporabnikom. Želeli bi objaviti PDF teh knjig, da bi jih uporabniki lahko elektronsko odložili in uporabljali.

Kakšne so možnosti, da PDF-e nekje odložimo, kjer bi bilo resno spletno mesto in vidno v spletnih iskalnikih. Kje so takšna zaupanja vredna mesta? Kako to poteka?

Odgovor:

Za navedeno je možnih nekaj različnih rešitev, za izbiro ustrezne so potrebne dodatne informacije:

1. če gre za knjige, navedene na spletni strani društva: so, kot je videti, avtorsko zaščitene – pri objavi knjige je potrebno najprej urediti avtorsko pravna vprašanja in pridobiti vsa potrebna soglasja za objavo e-verzije že objavljene knjige.
2. javni dostop do celotnih besedil se lahko nanaša tudi na več pravic uporabe na strani bralcev, t.i. odprti dostop, kar je običajno urejeno z licencami (npr. Creative Commons) – z avtorji je potrebno urediti še licenco za nadaljnjo uporabo.

Tudi za druge že objavljene knjige, pa tudi nove, je potrebno urediti enako, preden se objavijo na spletu – jasna definicija pravice nadaljnje uporabe.

Možnosti za objavo je seveda več, odločitev za neko določeno pot je odvisna od ciljev oz. potreb.

Ena od njih je, da celotno besedilo (z urejenimi avtorskimi pravicami itd.) shranite v zaupanja vrednem repozitoriju, ki ustreza tehničnim standardom  in omogoča povezljivost in s tem pojavnost v spletnih iskalnikih. CTK koordinira Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS), v katerem je združenih več raziskovalnih institucij oz. društev, nudi pa tudi možnost arhiviranja posameznim raziskovalcem. DiRROS je enotna vstopna točka za dostop do elektronskih oblik znanstvenih in strokovnih del, poročil, raziskovalnih podatkov ter drugih gradiv, ki nastajajo v raziskovalnih organizacijah ali pri samostojnih raziskovalcih in umetnikih, ki nimajo možnosti objave (arhiviranja) in hrambe elektronskih virov. DiRROS ponuja storitev objavljanja in hrambe različnih elektronskih dokumentov brezplačno. Združljivost z navodili OpenAIRE zagotavlja izmenjavo vsebin z drugimi repozitoriji, vidljivost na Nacionalni portal odprte znanosti (openscience.si).

Podatke o publikaciji se najprej vnese v COBISS (kar je sicer plačljivo po ceniku CTK) , nato pa po želji poskrbimo še za arhiviranje celotnega besedila v DiRROS.

Če pa sodelujete z IJS, bi vam lahko pomagali tudi preko njihove knjižnice, s katero dobro sodelujemo (IJS je član DiRROS) in bi se potem publikacije kot raziskovalni dosežki objavile “pod institucijo” IJS.

Seveda pa lahko kot društvo samostojno pristopite v DiRROS in objavljate svoje “izdaje” pod vašim imenom (stroškov ni, potreben je le podpis pristopne pogodbe).

Za ustrezno rešitev je primeren dodaten posvet.

Vprašanje:

V članku je navedenih več projektov. Katere je potrebno navesti v repozitorij in dCOBISS*? Samo tiste, pri katerih sodelujejo raziskovalci z naše institucije? Kako je z vpisom, če v članku ni navedenega projekta? Zakaj je vnos v dCOBISS sploh smiseln?

Odgovor:

V institucionalne repozitorije in dCOBISS zabeležimo vse podatke  oz. metapodatke o raziskovalnih projektih v enakem vrstnem redu, kot so navedeni v objavi. Metapodatki o projektih in financerjih (šifra in naziv projekta/programa ter ime financerja), se običajno v objavljenih besedilih člankov nahajajo v posebnem razdelku (npr. Funding ali Acknowledgments). Preko šifrantov (npr. SICRIS oz. OpenAIRE) se metapodatki vpisujejo avtomatsko, medtem ko je za ostale potreben ročen vnos.

Kolikor v besedilu objave metapodatki o projektih in financerjih niso navedeni, je potrebno poskrbeti, da se ta navedba v objavi tudi ustrezno dopolni, kar običajno uredijo avtorji. Ko je objava ustrezno dopolnjena, lahko bibliografski zapis pravilno uredimo.

Celovito beleženje podatkov v dCOBISS, vključno z vnosom metapodatkov odprtega dostopa (licenca, verzija objave, status in zneska APC stroška), bistveno pripomore k monitoringu odprte znanosti oz. analitiki odprtega dostopa.

*Dostop je možen z vnosom akronima knjižnice, uporabniškega imena in gesla.

Vprašanje:

Ali je v dCOBISS potebno vnašati tudi zaprte članke oz. samo njihove metapodatke ? Ali je treba v tem primeru vpisati tudi projekte?

 Odgovor:

Skladno z Navodili za uporabo (krajše: navodila) v dCOBISS obvezno vpisujemo metapodatke za dela:
– ki so digitalni objekt,
– so rezultat projekta, sofinanciranega iz slovenskih ali EU javnih sredstev (kar je navedeno tudi v viru samem), ne glede na to ali gre za odprtodostopne objave (objave z odprto oz. prosto licenco), prosto dostopne objave (objave, ki so dostopne le za branje, brez odprte/proste licence) ali zaprte objave in
– kadar so dela odložena (ali primarno objavljena) v zaupanja vrednem repozitoriju.

Če gre za zaprto objavo, ki je rezultat javno financiranih raziskav in za katero ni bila uveljavljena pravica do sekundarnega publiciranja (torej delo ni shranjeno v zaupanja vrednem repozitoriju), je vnos metapodatkov v dCOBISS (tudi projektov) priporočljiv. V navodilih je tudi navedeno, če objava ne izpolnjuje nobenega pogoja, da gre za odprtodostopno objavo, vnos preskočimo, nadaljujemo pa z vnosom preostalih metapodatkov, tudi o projektih.

Vprašanje:

Kako je z vnosom raziskovalnih podatkov v dCOBISS, če niso digitalni objekt (skladno s tipologijo 2.20), npr. nedigitalni objekt so tudi raziskovalni podatki, za katere avtor zapiše, da jih hrani sam in so na voljo na podlagi razumne zahteve.

Odgovor:

Skladno 4. členom Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 59/23 in 39/25), morajo biti metapodatki o raziskovalnih podatkih v vsakem primeru javno objavljeni.

Sama praksa načina objavljanja in popisovanja se močno razlikuje med ustanovami. Domnevno gre v vašem primeru vseeno za digitalne raziskovalne podatke, ki pa jih avtor iz utemeljenih razlog ne more javno objaviti.

Vseeno pa lahko kreirate metapodatkovni zapis, ki bo javnosti povedal, da ti podatki obstajajo in na katero ustanovo se obrnejo za morebiten dostop, in sicer:
– brez priloženih digitalnih objektov ali morebiti le z PreberiMe datoteko.
– s priloženimi digitalnimi objekti, lahko omejenim dostopom (embargo/trajni nedostop/dostop na zahtevo).

Vprašanje:

Smo slovensko znanstveno društvo, ki že 75 let izdaja periodično znanstveno revijo s članki v slovenskem jeziku. Revija izhaja 5-krat letno v tiskani obliki, od 2005 naprej se objavlja na naši spletni strani. Revija je arhivirana je tudi v dLib-u.

Avtorji se strinjajo, da je njihov prispevek v reviji odprtodostopen v skladu z licenco CC BY-NC 4.0, vključno z letnikom 2025 dalje.

Spletno stran bomo preoblikovali skladno s predlogo Open Journal Systems (brezplačna in odprtokodna programska oprema za upravljanje recenziranih akademskih revij).

Revija je financirana tudi s strani ARIS, ki v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja domačih periodičnih znanstvenih publikacij v letih 2025 in 2026 zahteva odprti dostop do recenziranih znanstvenih objav.

Kaj moramo narediti, da bo revija tem zahtevam ustrezala in da bodo članki shranjeni v institucionalni repozitorij?

Odgovor:

Opaziti je, da gre pri vaši reviji za očiten namen spremembe založniške politike iz naročniške v odprtodostopno. Z uporabo OJS platforme lahko vašo založniško politiko zelo jasno in pregledno opišete.

Predlagamo, da pri urejanju založniške politike revije upoštevate naslednje vsebine:

• ureditev založniške politike glede na zahteve financerja – skladno z nacionalno zakonodajo (npr. z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti oz. Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti) in ustreznimi javnimi razpisi,
• nazoren opis same založniške politike (npr. pogoji sprejema in procesiranja prispevkov, recenzentski postopek, sestava uredniškega odbora, postopek za objavo, etični standardi, način oddaje rokopisov, okvirni čas pregleda rokopisov, navodila za pripravo člankov),
• opis politike odprtega dostopa:
  – način izhajanja revije – ker gre predvidoma za odprtodostopno revijo, naj bo naveden model odprtega dostopa (npr. zlati oz. diamantni),
  – informacija o strošku objave članka (točen APC strošek, kolikor ga revija zaračunava oz. če ga ni, navedba da je brez stroškov),
  – avtorske pravice – založnik odprtodostopne revije od avtorjev člankov prejme dovoljenje za objavo, avtorske pravice zadržijo avtorji člankov.
• navedba licenc o zagotovitvi odprtega dostopa – nadaljnja uporaba dela je dovoljena v skladu z izbranimi licencami Creative Commons. Navedba izbrane licence naj bo jasno navedena v člankih in na njenem spletnem mestu,
• indeksiranje revije – priporočeno je indeksiranje v mednarodni bazi Directory of Open Access Journals (DOAJ), ki vključuje le odprtodostopne revije. Za vključitev v bazo, mora revija izpolnjevati osnovne kriterije, ki so  na spletni strani DOAJ tudi navedeni: https://doaj.org/apply/guide.
• shranitev v repozitorij – takoj, ko je to možno oz. najpozneje ob objavi znanstvene publikacije se strojno berljiva digitalna oblika objavljene različice znanstvene publikacije (VoR) ali recenziranega rokopisa (AAM), sprejetega v objavo, shrani v zaupanja vreden repozitorij,
• oddaja digitalnega izvoda – kolikor izdajo znanstvene publikacije sofinancira ARIS, je potrebno digitalni izvod revije skladno z Zakonom o obveznem izvodu publikacij (UL RS, št. 69/06 in 86/09) oz. pogojem dosedanjih javnih razpisov za sofinanciranje izdajanja domačih periodičnih znanstvenih publikacij, v predpisani obliki oddati na portal Digitalne knjižnice Slovenije.

Vprašanje:

Ali je dovolj, če sta licenca Creatve Commons in obvestilo o avtorskih pravicah v monografiji ali zborniku navedena samo v kolofonu ali je bolje, da sta navedena na vseh prispevkih, kot je praksa pri revijah?

Odgovor:

Zaradi preglednosti in kakovostne informacije uporabniku o avtorskopravni rabi predmetnega dela, je smiselno, da se obvestilo o avtorskih pravicah in licenca rabe avtorskega dela (npr. CC BY) označita na:

1. v kolofonu knjižne znanstvene publikacije in
2. v nogi ali glavi posameznega poglavja.

Vprašanje: 

Ali je potrebno licenco in ikono licence (t.j. za licence Creative Commons) vstavljati samo v digitalne verzije publikacij ali v oboje – tako digitalne kot tiskane verzije?

Odgovor:

Skladno z 41. členom  Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25), mora biti za vse recenzirane znanstvene publikacije, sofinancirane z javnimi viri najmanj v višini 50 %, zagotovljen odprti dostop, ki je po definiciji digitalen in spletno dostopen brez omejitev (takojšen dostop v repozitoriju, brez embarga).

Licence Creative Commons se vstavljajo predvsem v digitalne različice (na spletni strani založnika, v .pdf format v repozitoriju ipd.), skupaj z metapodatki.

Za tiskane (fizične) verzije zakon vstavljanja licence CC ne zahteva. Tiskana publikacija lahko izide v klasični založniški obliki (z običajnim copyrightom), če hkrati obstaja digitalna različica z odprtim dostopom pod odprto licenco (npr. CC BY ali CC BY-SA). Glavni cilj je zagotoviti odprti digitalni dostop, ne pa nujno spremeniti vsake tiskane izdaje.

Priporočene dobre prakse:

• v digitalnih publikacijah (na spletu, v repozitorijih) je obvezno jasno navajanje licence (npr. CC-BY; z ikono in besedilom), in sicer za vsa dela, ki so bila financirana več kot 50 % z javnimi sredstvi, pa naj gre za poglavja/članke v posameznih izdajah ali za celotne izdaje.
  Primer navedbe:
  © 2026 Avtor(-ji). Ta članek je na voljo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna – Deljenje pod enakimi pogoji (CC BY-SA 4.0).
• za tiskano verzijo te zakonske obveznosti ni, je pa zaradi jasnosti, če poleg digitalne verzije obstaja tudi tiskana, vstavljanje licence priporočljivo.

Vprašanje:

V okviru projekta nastaja monografija znanstvenih prispevkov. Vljudno vas prosimo za pomoč pri odgovoru na naslednjo dilemo: za ponatis smo prejeli prispevek, ki je bil v izbrani znanstveni reviji že je objavljen pod licenco CC BY-NC-ND 4.0. Naše vprašanje se glasi, ali licenca narekuje ponatis v originalnem izgledu prispevka z uporabo predloge založbe. Za nas bi bilo sprejemljivo, če bi ponatis neokrnjene vsebine zaradi tehničnih razlogov lahko izvedli v formatu naše publikacije.

Odgovor:

Z licenco CC BY-NC-ND 4.0 avtorji dovoljujejo reproduciranje in deljenje vsebine v kakršnemkoli mediju in obliki pod pogoji, da se primerno navede avtorja in povezavo do licence ter da se vsebina ne uporablja v komercialne namene in da se vsebine ne spreminja.

Glede na dane informacije, po našem mnenju lahko odstranite predlogo založbe, kjer je bil prispevek izvirno objavljen in spremenite format. Vendar morate pravilno navesti avtorje, obvestilo o avtorskih pravicah, obvestilo o licenci, kje je bilo delo prvič objavljeno in povezavo do izvirne objave.

Vprašanje: Imamo vprašanje glede objave prevodov člankov, ki so prvotno izšli v znanstvenih revijah. Slovenski prevodi bodo objavljeni v monografiji, ki bo izšla najprej kot pdf na spletni strani e-knjig založbe. Bo pa dobila tudi brezplačno tiskano izdajo. Pridobili smo vsa dovoljenja za prevode, kjer so bila potrebna. Ali je potrebno navesti tudi primarni dokument v publikaciji ali je dovolj, da je to omenjeno v uredniškem uvodniku?

Odgovor: Prevod avtorskega dela v skladu s slovenskim Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah šteje za predelavo avtorskega dela (7. člen ZASP). Za predelavo avtorskega dela mora predelovalec (npr. prevajalec) pridobiti od imetnika avtorskih pravic izvirnega dela ustrezne materialne avtorske pravice, v kolikor delo ni na voljo pod licenco, ki mu tak način predelave dovoljuje. Kolikor razumemo, ste to uredili. Prevod je samostojno avtorsko delo, če je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, vendar se z izkoriščanjem novega dela zmeraj izkoriščata obe deli (Komentar ZASP, 1997). Pri tem, kako boste navajali izvirna dela (avtorje, naslove, vire, morebitne licence), je po našem mnenju bistveno, da je razvidna povezava med določenim prevodom in določenim izvirnikom. Zaradi preglednosti, jasnosti in nedvoumnosti, da gre pri posameznem članku (oz. delu monografije) za prevod določenega drugega avtorskega dela, bi bilo smiselno navesti izvirno avtorsko delo pri vsakem prevodu oz. delu monografije.