Open Research Europe (ORE) je odprtodostopna založniška platforma, ki jo je Evropska komisija leta 2021 vzpostavila za objavljanje rezultatov raziskav iz programov EU. Deluje po diamantnem modelu odprtega dostopa: uporabnikom je omogočen prost in brezplačen dostop do znanstvenih vsebin, avtorji pa lahko objavljajo brez stroškov, saj so stroški objav kriti neposredno s strani Evropske komisije. Platformo lahko uporabljajo raziskovalci, katerih delo je financirano ali sofinancirano iz okvirnih programov Obzorje 2020, Obzorje Evropa ter Euratom. Kot soavtorji lahko sodelujejo tudi raziskovalci iz drugih, tudi mednarodnih ustanov, če je izpolnjen pogoj upravičenosti za objavo na platformi.

Pri objavi znanstvenih del na platformi ORE morajo avtorji soglašati z njenimi pravili in jih v celoti upoštevati. Neupoštevanje pravil lahko pomeni, da članek ne prestane preverjanj pred objavo in zato ni sprejet v objavo. Objave na ORE podpirajo zahteve odprtega dostopa, skladne so tudi z načeli Koalicije S, pri oddaji pa je treba upoštevati tudi veljavne institucionalne pravilnike raziskovalnih organizacij.

Pomembna novost za slovenske raziskovalce:

ARIS se je vključil v evropski konzorcij za podporo platformi ORE, s čimer se Slovenija pridružuje državam, ki sodelujejo pri njenem nadaljnjem razvoju in financiranju. Nova, kolektivno podprta faza platforme bo razširila upravičenost objavljanja tudi na širšo raziskovalno skupnost. Za slovenske raziskovalce to pomeni, da bo objavljanje na ORE od jeseni 2026 omogočeno tudi v okviru nacionalno financiranih projektov in programov.

ORE ni repozitorij, niti zgolj strežnik za prednatise, temveč je odprta založniška platforma, ki objavlja izvirna znanstvena dela. Objavlja se lahko tudi prispevke, ki so bili predhodno deljeni na odprtih strežnikih za prednatise, saj jih lahko avtorji nemudoma oddajo v objavo na ORE. Platforma spodbuja tudi objavo rezultatov raziskav brez potrjenega učinka (null findings, null results) ter alternativnimi hipotezami, ki so v klasičnem založniškem modelu pogosto težje objavljive.

Znanstvena področja: Platforma pokriva vsa znanstvena področja po klasifikaciji OECD: naravoslovje, tehniko in tehnologijo, medicinske vede, kmetijske in veterinarske vede, družbene vede ter humanistiko in umetnost.

Tip publikacij: Platforma podpira širok nabor vrst prispevkov, vključno z raziskovalnimi, preglednimi, metodološkimi, podatkovnimi in programskimi članki ter študijskimi protokoli, eseji in študijami primerov. Podrobnejši seznam vrst prispevkov in navodila za njihovo pripravo so dostopni na spletni strani ORE – Smernice za prispevke / Article Guidelines, v okviru posameznih znanstvenih disciplin.

Licence: Članki so na platformi objavljeni pod licenco CC BY, ki dovoljuje uporabo, razširjanje in reprodukcijo v katerem koli mediju, če je izvirno delo ustrezno navedeno. Avtorske pravice ostanejo pri trenutnem imetniku avtorskih pravic, običajno pri avtorju ali njegovi instituciji. Konkretna različica licence je navedena pri posamezni objavi.

Jezik: Glavni jezik celotnih znanstvenih objav je angleščina, platforma pa avtorjem omogoča, da poleg angleškega povzetka objavijo tudi povzetke v drugih jezikih, npr. v slovenščini, s čimer se lahko izboljšata lokalna dostopnost in prepoznavnost raziskave.

Model Publish–Review–Curate (oz. Objavi–Preglej–Umesti) predstavlja sodoben pristop k znavstvenemui objavljanju, pri katerem se posamezne faze objavljanja, strokovne presoje in nadaljnjega vrednotenja oziroma umeščanja raziskave ločijo med seboj. V primerjavi s klasičnim modelom znanstvenih revij omogoča hitrejšo javo dostopnost raziskav, preglednejši recenzijski postopek in bolj dinamično posodabljanje znavstvenih objav. Ta model je izbran tudi za uporabo na platformi ORE.

Model Publish–Review–Curate vključuje torej tri ključne faze:

1. Publish (Objavi): Avtorji svoje raziskovalno delo javno delijo na odprtih strežnikih za prednatise (kot je npr. arXiv, bioRxiv ali medRxiv) oziroma na odprtodostopnih platformah za objave (kot je npr. ORE). Raziskava je tako kmalu dostopna javnosti, kar zmanjšuje dolgotrajno čakanje na objavo po zaključenem recenzijskem postopku.
2. Review (Preglej): Ko je delo javno objavljeno, se lahko začne postopek strokovne recenzije. Ključna razlika v primerjavi s klasičnim modelom je, da so recenzentska poročila, komentarji in pogosto tudi identitete recenzentov javno dostopni. Znanstvena presoja tako postane bolj pregleden dialog med avtorji, recenzenti in širšo raziskovalno skupnostjo.
3. Curate (Umesti): V tej fazi ne gre več za klasično odločitev o sprejemu ali zavrnitvi objave, temveč za nadaljnje vrednotenje, označevanje in umeščanje raziskave. Znanstvene skupnosti, uredniški odbori ali specializirane platforme lahko članek obravnavajo skupaj z recenzijami, mu dodajo kontekstualno oceno, označijo njegovo zanesljivot ali pomen ter ga uvrstijo v tematske zbirke, priporočilne sezname, profile ali druge oblike strokovne predstavitve.

• Oddaja članka (Article Submission): Avtorji oddajo nerencizirano različico članka, prek spletnega sistema za oddajo, za katerega je potrebna predhodna registracija uporabniškega računa. Potek oddaje lahko avtorji spremljajo tudi v sistemu.
• Preverjanje pred objavo (Prepublication checks): Pred javno objavo članka uredništvo opravi obsežen sklop administrativnih in tehničnih preverjanj. S tem preveri skladnost prispevka s smernicami platforme, etičnimi in uredniškimi politikami ter upravičenost avtorjev do objave na platformi. Če članek ne prestane preverjanj pred objavo, ga uredništvo vrne avtorjem za dopolnitev. Če pomankljivosti niso zadovoljno odpravljene, prispevek ni sprejet v objavo.
• Objava članka in shranjevanje podatkov (Publication & Data Desposition): Po uspešno opravljenem preverjanju se članek v celoti objavi z enoličnim in trajnim identifikatorjem DOI, ki omogoča takojšen ogled in citiranje. Objavljena različica ostane trajno dostopna na platformi; praviloma je ni več mogoče umakniti ali jo kot neobjavljen prispevek predložiti drugi znanstveni reviji.
• Odprto strokovno recenziranje in popravljenje člankov (Peer Review & Revision): Po objavi članka se začne postopek odprte strokovne recenzije. Postopek je pregleden: recenzentska poročila so objavljena ob članku skupaj z izbranim statusom, imenom in institucijo recenzenta. Status članka se posodablja ob objavi posameznih recenzentskih poročil. Avtorji pregledajo vsaj pet potencialnih recenzentov, uredniška ekipa pa preveri, ali izpolnjujejo zahtevana merila in ali ne obstajajo navkrižja interesov. Pri iskanju potencialnih recenzentov si ORE po potrebi pomaga s posebnim namenskim orodjem. Recenzenti morajo imeti ustrezno strokovno znanje na področju predstavljene raziskave in uporabljenih metod, ne smejo biti tesno povezani z avtorji, morebitna navkrižja interesov pa morajo navesti v objavljenem recenzentskem poreočilu. Status članka po recenziji se ovrednoti s tremi stopnjami: odobreno, odobreno s pridržki in neodobreno. Članek uspešno prestane strokovno recenzijo, čeprejme dve oceni “odobreno” ali eno oceno “odobreno” in dve oceni “odobreno s pridržki” iz ločenih, neodvisnih recenzentskih poročil. Če teh ocen ne doseže, ostane objavljen na platformi z ustrezno označenim recenzijskim statusom. Avtorji lahko na podlagi komentarjev recenzentov pripravijo in objavijo novo različico članka. Vse različice ostanejo trajno povezane in jih je mogoče samostojno citirati, za označevanje aktualne različice pa skrbi sistem CrossMark.
• Indeksiranje, povezava z repozitorji in arhiviranje: Vse različice člankov ostanejo med seboj povezane in jih je mogoče navajati neodvisno. Članki so po objavi vključeni v Google Scholar, različice, ki uspešno prestanejo strokovno recenzijo, pa se lahko vključijo oziroma so vidne tudi v izbranih indeksnih servisih, podatkovnih zbirkah, agregatorjih in digitalnih arhivih, kot so Scopus, PubMed oziroma PubMed Central (PMC), INSPEC, Europe PMC in DOAJ. Platforma podpira tudi pretočnost vsebin v repozitorije. Članki in z njimi povezani rezultati raziskav se lahko povezujejo tudi s splošnimi repozitoriji, kot je npr. Zenodo, ter prek infrastrukture OpenAIRE z evropskimi institucionalnimi repozitoriji. Za dolgoročno digitalno hrambo objavljenih vsebin in pripadajočih raziskovalnih podatkov je pomembna tudi uporaba uveljavljenih storitev za trajno arhiviranje, kot je Portico.

• Navodila za objavo in pripravo novih različic člankov
• Navodila za pripravo in odprto objavo raziskovalnih podatkov