Odprta znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, ki temelji na transparentnosti, sodelovanju in deljenju rezultatov znanstvenih raziskav v raziskovalni skupnosti in splošni javnosti. Spodbuja sodelovanje znotraj raziskovalne skupnosti in dialog s širšo javnostjo. Odprta znanost zadeva vse znanstvene vede in področja ter vse tipe raziskav, od temeljnih pa vse do aplikativnih. Obsega različne vidike znanstvenoraziskovalnega dela, npr. odprti dostop do raziskovalnih rezultatov, odprto znanstveno komunikacijo, odprte znanstvene infrastrukture, odprto sodelovanje vseh družbenih akterjev, širše pa tudi vrednotenje in ocenjevanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti ter odprto sodelovanje z drugimi sistemi znanja (Bezjak idr., Spoznaj FAIR, 2024, CC BY).

Načela, kot so transparentnost, natančnost, kritičnost, ponovljivost, enakost priložnosti, odgovornost, spoštovanje, sodelovanje, udeleževanje in vključevanje, prilagodljivost ter trajnost oz. vzdržnost, so na določenih raziskovalnih področjih in v številnih raziskovalnih skupnostih že uveljavljena in predstavljajo zagotovilo kakovosti ter znanstvene odličnosti. S politikami odprte znanosti so se povečale možnosti, da se načela odprte znanosti lahko uveljavijo povsod, kjer bodo raziskave financirane z javnimi sredstvi (Bezjak idr., Spoznaj FAIR, 2024, CC BY).

Implementacija odprte znanosti v Sloveniji poteka v treh korakih.

Prvi korak je reforma Evropskega raziskovalnega prostora (v nadaljnjem besedilu: ERA) ter podpis Pakta za raziskovanje in inovacije.

Slovenija je članica ERA. Evropska komisija je marca 2022 sprejela Pakt za raziskovanje in inovacije v Evropi. Pakt definira 10 skupnih vrednot in principov, ki vodijo raziskave in inovacije v Evropi ter njeno sodelovanje s preostalim svetom. Skupna politika ERA nadalje definira 20 konkretnih ukrepov, ki so v obdobju 2022–2024 prispevali k uresničevanju ciljev, določenih v Paktu. Med njimi so tudi trije ukrepi, ki se neposredno nanašajo na izvajanje raziskav v okvirih odprte znanosti:

1. vpeljava odprte znanosti, tudi s pomočjo Evropskega oblaka odprte znanosti (European Open Science Cloud, EOSC);
2. osnutek zakonodajnega okvira Evropske unije za avtorsko in podatkovno pravo v znanosti ter
3. reforma sistema vrednotenja raziskav, raziskovalcev in institucij.

Skupni imenovalec politik na različnih nivojih v ERA predstavlja hiter in odprt dostop do vseh rezultatov raziskav, ustvarjenih na podlagi javnega financiranja znanstvenoraziskovalnega dela na način, ki omogoča ponovno uporabo rezultatov raziskav in ponovljivost raziskav (dostopnost rezultatov raziskav po načelih FAIR (findability – najdljivost, accessibility – dostopnost, interoperability – interoperabilnost, reusability – uporabljivost) ter vključevanje javnosti v procese znanstvenoraziskovalnega dela.

Drugi korak implementacije odprte znanosti v Sloveniji je bil sprejem nacionalne zakonodaje, usklajene z načeli znanstvenih politik v ERA.

Vlada Republike Slovenije je leta 2021 sprejela Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25) (v nadaljnjem besedilu: ZZRiD). ZZRiD določa nacionalna načela odprte znanosti v 40. (definiranje odprte znanosti), 41. in 42. členu.

Izvedbeni akt zakona na področju odprte znanosti je Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 59/23 in 39/25) (v nadaljnjem besedilu: uredba).

Uredba določa izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti glede:

• odprtega dostopa do rezultatov raziskav v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %,
• vključevanja zainteresirane javnosti v znanstvenoraziskovalno delo,
• vrednotenja in ocenjevanja raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov v skladu z načeli odprte znanosti,
• infrastrukture odprte znanosti.

Odgovorno ravnanje z raziskovalni podatki po načelih FAIR zahteva tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 141/22), ki je v slovenski pravni red prenesel prenovljeno Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja.

Tretji korak implementacije odprte znanosti v Sloveniji je implementacija načel odprte znanosti v delovanje slovenskih raziskovalnih organizacij. Strateški okvir implementacije načel odprte znanosti v slovensko akademsko okolje predstavlja Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (Uradni list RS, št. 49/22) (v nadaljnjem besedilu: ReZrIS30), ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel leta 2022. ReZrIS30 v okviru Cilja 6.2, Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav predvideva številne specifične ukrepe, ki na ravni implementacije omogočajo izpolnjevanje zahtev zakonodaje, kot so na primer upravljanje in financiranje razvoja nacionalne infrastrukture odprte znanosti, uvajanje sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti, zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR, vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost, spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti, spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.