LIBER in SPARC Europe sta organizirala dogodek, ki je del programa Knowledge Rights 21 (KR21), na katerem bosta delila rezultate raziskav o tem, kako reformirati avtorsko pravni sistem, ki bo deloval v korist odprtega dostopa (Open Access). Predstavljene so bile ugotovitve dveh KR21 projektov – Project Zero in Project Retain, ki sta povezana s splošnim ciljem projekta KR21, tj. reformirati politiko in prakso avtorskih pravic v Evropi, da bi se vsem zagotovila pravica do znanja, predvsem pa več odprtega dostopa. Predavatelji so na dogodku delili dragocene vpoglede in pridobljene izkušnje ter opozorili na izzive, ki se nanašajo na pravna instrumenta Secondary Publishing Rights and Rights Retention in Open Licensing.
Vabljeni k sodelovanju na PUBMET2023! Pridružite se razpravi o raznolikosti pristopov k znanstveni komunikaciji, znanstvenim objavam in ocenjevanju. Konferenca bo potekala od 14. do 15. septembra 2023 s predkonferenčnim dnevom 13. septembra 2023, predvidenim za delavnice, in bo predstavila inovativne pristope, razprave o najboljših praksah in sprejela prihodnje izzive.
EuroScienceGateway in OpenAIRE se povezujeta, da bi izboljšala dostopnost in poštenost znanstvenih podatkov iz projekta Galaxy.
Projekt Galaxy je skupno globalno prizadevanje z več sto javnimi in lokalnimi namestitvami (https://galaxyproject.org/use/) ter več sto sodelavci na različnih celinah. S sodelovanjem, ki sta ga podpisala EuroScienceGateway in OpenAIRE, si skupaj prizadevamo za izboljšanje najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti in ponovne uporabe podatkov, ki jih je ustvarila znanstvena skupnost, povezana s projektom Galaxy. Medtem ko je več raziskovalnih področij že na široko sprejelo projekt Galaxy za analizo podatkov, se bosta ekipi osredotočili na identifikacijo metapodatkovnih virov, prisotnih v OpenAIRE Graph, preverjanje zbirk zapisov in njihovo zagotavljanje raziskovalni skupnosti prek EuroScienceGateway v OpenAIRE CONNECT.
EuroScienceGateway se je začel kot projekt EOSC leta 2022, njegov cilj pa je olajšati dostop do računalniških in pomnilniških infrastruktur po Evropi ter do podatkov, orodij, delovnih postopkov in storitev, ki jih je mogoče prilagoditi potrebam raziskovalcev. Bistvo predloga je povezava delovnih tokov z jedrom EOSC. Sprejetje, razvoj in izvajanje tehnologij za interoperabilnost med storitvami bodo raziskovalcem omogočili, da bodo ustvarjali visokokakovostne podatke FAIR, ki bodo na voljo vsem v EOSC.
Cilj sodelovanja z OpenAIRE in EuroScienceGateway je povečati FAIRnost raziskav, ki jih pripravljajo skupnosti, ki uporabljajo Galaxy, in izboljšati kakovost podatkov z zagotavljanjem povratnih informacij rudarski ekipi OpenAIRE in o novih vnosih v OpenAIRE Graph. To bo koristno za usmerjanje raziskovalcev, raziskovalnega osebja, skrbnikov podatkov in podatkovnih znanstvenikov pri iskanju nastavkov v praksah in usposabljanju na področju odprte znanosti.
Pobuda OpenAIRE se vrača v svojo živahno obliko v živo od 25. do 27. septembra v Madridu v Španiji. Letos bo dogodek soorganiziran s špansko fundacijo za znanost in tehnologijo (FECYT). Konferenca bo združila različne skupnosti in izkušnje z vsega sveta za prepoznavanje sinergij, izmenjavo dobrih praks in razvoj sodelovalnih vmesnikov. Pridružite se nam, da preučimo možnosti odprte znanosti, predvidimo, kaj je pred nami, in sodelujemo, da utiramo pot prihodnjim generacijam. Tema sejma bo: »Charting the course: Reimagining Open Science for future generations«
Aprila 2023 sta delovna skupina LIBER za občansko znanost in SciStarter združila moči za drugo v seriji treh spletnih seminarjev, ki se osredotočajo na angažiranost občanske znanosti in najboljših praks. Spletni seminar – »Občanska znanost v vaši akademski knjižnici: ideje in navdih« – je poudaril, kako visokošolske knjižnice iz ZDA in Evrope spodbujajo sodelovanje na področju občanske znanosti.
Na področju odprte znanosti posredujemo vabilo na brezplačen spletinar z naslovom Organisation of Data Stewardship Services: Case Studies from Dutch, North American, and Finnish Universities, ki bo potekal preko spletne platforme Zoom 10. maja 2023 med 15.00 in 16.30.Namen spletinarja je prikazati različne načine organizacije storitev podatkovnega skrbništva s pomočjo predstavitve praktičnih primerov na nizozemski (TU Delft), severnoameriški (Purdue University) in finski univerzi (Aalto University).Analiza bo obravnavala predvsem štiri razsežnosti upravljanja z raziskovalnimi podatki:politika in upravljanje;ustanovitev, financiranje in strukturiranje storitev, povezanih z raziskovalnimi podatki;zagovorniške, svetovalne in podporne storitve, povezane z raziskovalnimi podatki;tehnične storitve, povezane z raziskovalnimi podatki.Ob koncu spletinarja bo tudi čas za odgovore na vprašanja udeležencev.
Temelji na Hrvaški deklaraciji o odprtem dostopu iz leta 2012, Unescovem priporočilu o odprti znanosti iz leta 2021, strategiji za raziskave in inovacije 2020-2024: Univerza v Splitu je sprejela politiko odprte znanosti, katere cilj je zagotoviti, da bodo rezultati znanstvenih raziskav odprti, dostopni in ponovno uporabni, povečati znanstveno sodelovanje in izmenjavo informacij v korist znanosti in družbe ter usmeriti procese ustvarjanja znanja zunaj tradicionalne znanstvene skupnosti.
Politika odprte znanosti želi doseči nekatere cilje evropske politike odprte znanosti, kot so uskladitev podatkov z načeli FAIR in njihova odprta izmenjava, dostopnost vseh recenziranih znanstvenih publikacij, zagotavljanje celovitosti raziskav in ponovljivosti rezultatov raziskav ter drugo. Univerza v Splitu spodbuja avtorje, da objavljene publikacije, raziskovalne podatke, izobraževalno gradivo za učenje in poučevanje ter raziskovalno programsko opremo/kode čim prej in odprto deponirajo v institucionalnem repozitoriju. Spodbuja se tudi izdelava načrta za upravljanje podatkov pred začetkom raziskovalnega procesa, odprta znanost pa se spodbuja z izobraževalnimi dejavnostmi in drugimi oblikami odprte znanosti, zlasti z aktivnim vključevanjem javnosti in državljanov v raziskovalni proces in upravljanje podatkov. Za boljše razumevanje vsebine politike je na koncu vključen glosar z opredelitvami uporabljenih izrazov.
Splitska univerza je postala druga hrvaška univerza, ki je sprejela politiko odprte znanosti, saj je Univerza na Reki svojo politiko sprejela septembra 2021.
LIBER in SPARC Europe organizirata dogodek, ki je del programa Knowledge Rights 21 (KR21), na katerem bosta delila rezultate raziskav o tem, kako reformirati avtorsko pravni sistem, ki bo deloval v korist odprtega dostopa (Open Access). Predstavljene bodo ugotovitve dveh KR21 projektov – Project Zero in Project Retain, ki sta povezana s splošnim ciljem projekta KR21, tj. reformirati politiko in prakso avtorskih pravic v Evropi, da bi se vsem zagotovila pravica do znanja, predvsem pa več odprtega dostopa. Predavatelji bodo na dogodku delili dragocene vpoglede in pridobljene izkušnje ter opozorili na izzive, ki se nanašajo na pravna instrumenta Secondary Publishing Rights and Rights Retention in Open Licensing.
Spletni seminar se bo odvil 4. maja 2023 s pričetkom ob 16.30 uri po srednjeevropskem času, prijava je možna na povezavi.
V sredo, 5. 4. 2023, je na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) potekala prva seja Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ), katere se je je udeležila večina članov. V letu 2022 ustanovljena SSOZ šteje že 29 predstavnikov z akademskega, znanstveno-raziskovalnega, razvojnega, izobraževalnega ter infrastrukturnega področja. Lanskoletno razglasitev ustanovitve SSOZ na Arnesovi konferenci Mreža znanja so pozdravili nacionalni akterji iz visokega šolstva, znanosti in inovacij kot tudi predstavniki Evropske komisije. Takrat so evropske ter slovenske aktivnosti predstavili v sklopu nacionalnega tripartitnega dogodka EOSC na Dnevu odprte znanosti, sedaj pa skupnost naslavlja nove aktualne teme.Za enega izmed največjih izzivov s področja uresničevanja načel odprte znanosti je bil na prvi seji prepoznan sistem vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela in nujnost njegovega spreminjanja, govora pa je bilo tudi o avtorskem pravu ter o nacionalnih rešitvah za trajno hranjenje podatkov, ki bodo prilagojene potrebam slovenskega raziskovalnega okolja. Pomemben element pri prepoznavanju izzivov in vzvodov za delovanje po načelih odprte znanosti in za njihovo reševanje je uspešno komuniciranje. Ena od funkcij skupnosti bo tudi vloga sogovornika s pristojnimi agencijami in MVZI, kjer bodo prepoznani izzivi in dobre prakse usklajene z odločevalci na podlagi potreb skupnosti.Prva seja je bila sestavljena iz dveh sklopov, prvi je bil posvečen predstavitvam različnih aktivnosti in dogajanju s področja odprte znanosti, drugi pa predstavitvi okvira skupnosti in njenega delovanja. Direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) Miro Pušnik je tako predstavil vsebino projekta konzorcijskih partnerjev, ki bo omogočil podporo pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji. Sledil je vpogled v Zakonodajni in regulativni okvir EU o avtorskih pravicah in podatkih iz programa politike novega raziskovalnega prostora ERA (ang. European Research Area – ERA) s strani ustanoviteljice Inštituta za intelektualno lastnino Maje Bogataj Jančič. V sklepnem delu prvega dela je Peter Sterle z Direktorata za znanost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) izpostavil ključne točke Akcijskega načrta za odprto znanost ter Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030.V drugem delu seje je po predstavitvi ravnateljice Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) Dunje Legat na temo delovanja SSOZ in regulativ sledila razprava članov skupnosti. Identificirani izzivi bodo naslovljeni prek delovanja namenskih strokovnih teles, ki bodo ustanovljena za učinkovito reševanje odprtih vprašanj, ravno tako so bila določena četrtletna srečanja z namenom spremljanja in razvoja ukrepov na področju odprte znanosti.SSOZ kot slovenska iniciativa za oblak odprte znanosti naslavlja celoten spekter tematik in tako povezuje vodilne slovenske institucije pri uresničevanju ciljev, ki jih skupnost prepozna kot pomembne in prioritetne za uspešno delovanje celotnega sektorja. Za organizacijo in koordinacijo dogodka sta poskrbela Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) ter Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) ob podpori MVZI.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Urad RS za intelektualno lastnino vabita 17. aprila 2023 ob 9. uri na spletni dogodek »Izjeme in omejitve na področju šolstva, raziskav in znanosti ter odprta znanost in avtorska pravica«, ki ga pripravljata v okviru razprave o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje za zainteresirano javnost. Namen dogodka je pridobiti splošni vpogled v ureditev v evropskem pravnem redu in v nekaterih nacionalnih ureditvah.
Na dogodku se nam bodo pridružili predstavnik Evropske komisije, ki bo predstavil ureditev izjem in omejitev avtorske in sorodnih pravic na področju šolstva, raziskav in znanosti v evropskem pravnem redu, ter predstavniki iz Francije, Nemčije in Slovaške, ki bodo predstavili svojo nacionalno ureditev na tem področju.
V drugem delu se bomo na kratko dotaknili področja odprte znanosti in avtorske pravice.
Dogodek bo sneman, posnetek dogodka bo naknadno objavljen na strani projekta Nadaljnji razvoj avtorskopravne zakonodaje. S prijavo udeleženca na spletni dogodek se šteje, da udeleženec soglaša s snemanjem svoje udeležbe na dogodku in objavo posnetka na spletu.
Dogodek se bo pričel ob 9. uri in bo trajal največ štiri ure.
Na dogodek se lahko prijavite do 15. aprila 2023 do 10. urena povezavi, kjer bo v prihodnjem tednu objavljen tudi podrobnejši program.
