V sredo, 24. maja 2023, je potekalo šesto mednarodno enodnevno strokovno posvetovanje Mestne knjižnice Ljubljana Knjižnica, srce mesta, posvečeno občanski znanosti (angl. citizens science, v našem okolju poznana tudi kot ljubiteljska znanost, državljanska znanost, znanost za državljane ali skupnostna znanost), mednarodnemu gibanju, v okviru katerega se tisoči prostovoljcev v številnih državah z različnimi načini zbiranja, komentiranja in analiziranja podatkov vključujejo v skupne projekte.
Občanska raziskovanja postajajo vse pomembnejša prav zato, ker vključujejo veliko število ljudi pri zbiranju podatkov v obsegu, ki ga posamezni raziskovalci oziroma ustanove ne morejo doseči (koncept t. i. množičnega zunanjega izvajanja, angl. crowdsourcing). Občanska znanost tudi spodbuja dvig znanstvene pismenosti v širši skupnosti, kar je ključnega pomena za razumevanje in promocijo znanosti.
Vabljeni k ogledu referatov!
PROGRAM
Uvodni pozdravi
mag. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana (video)
mag. Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo, Mestna občina Ljubljana (video)
Tit Neubauer, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Sektor za znanost (video, PDF predstavitev)
Marjan Gujtman, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino (video)
Občanska znanost in odprta znanost
mag. Miro Pušnik, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani: Mreža občanske znanosti v Sloveniji in vloga knjižnic pri tem (video, PDF predstavitev)
mag. Alisa Martek in Dolores Mumelaš, Narodna i sveučilišna knjižnica, Zagreb, Hrvaška: What, why and how? Citizen Science in Libraries with Special Emphasis on Collaboration between Academic and Public Libraries (video, PDF predstavitev)
dr. Tiberius Ignat, Scientific Knowledge Services, Švica: Citizen Science and Its Institutional Development: the special role of libraries and research offices (video)
Občanska znanost: tuje prakse
dr. Andreas Hedberg, Uppsala University, National Library, Švedska: The Importance of Public Libraries for the Advancement of Citizen Science: The Case of Sweden (video, PDF predstavitev)
dr. Daniel Dörler, Institute of Zoology, University of Natural Resources and Life Sciences, Dunaj, Avstrija: Österreich forscht and the Citizen Science Network Austria (video, PDF predstavitev)
Občanska znanost in odprta znanost v praksi
dr. Sonja Bezjak, Arhiv družboslovnih podatkov, Univerza v Ljubljani: Podatki kot priložnost za krepitev sodelovanja v raziskovalni skupnosti (video, PDF predstavitev)
dr. Davor Kontić, Institut “Jožef Stefan”: Odprta znanost na Institutu “Jožef Stefan”: Center za participativno raziskovanje in projekti občanske znanosti (video, PDF predstavitev)
Tilen Basle, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS): Občanska znanost v luči varstva ptic (video, PDF predstavitev)
dr. Barbara Pipan in izr. prof. dr. Vladimir Meglič, Kmetijski inštitut Slovenije: Občanska znanost v mednarodnem raziskovalnem projektu INCREASE (video, PDF predstavitev)
Saša Vidmar, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica: Občanska znanost in splošna knjižnica (video, PDF predstavitev)
Nina Svetelj, Mestna knjižnica Kranj: Znanost med knjigami (video, PDF predstavitev)
V mesecu maju je Vlada RS kot del Nacionalnega reformnega programa za leto 2023 sprejela dva pomembna dokumenta na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Gre za Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti z dne 29. 5. 2023 in Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30), z dne 31. 5. 2023.
Dokumenta sta skupaj z ReZrIS30 in Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) odziv Slovenije na zastavljene aktivnosti prenove Evropskega raziskovalnega prostora (angleško: European Research Area – ERA) v zadnjih letih (glej npr. Sklepi Sveta EU o paktu za raziskave in inovacije v EU). Omogočata nam, da se skupaj z drugimi državami članicami tudi v Sloveniji enakovredno vključujemo v procese razvoja in nadgradnje ERA. Odprta znanost je na vrhu teh prioritet. Za njeno ustrezno uvajanje smo po zgledu drugih držav članic, praks Evropske komisije pri financiranju raziskovalne dejavnosti in Koalicije S, v katero je vključena tudi Slovenija, pripravili osnovna izhodišča, ki so neobhodna za usklajeno delovanje Slovenije v okviru skupnih naporov ERA in tudi Evropskega visokošolskega prostora (angleško: European Higher Education Area – EHEA).
V okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, smo za podporo uvajanja ZZrID in s tem povezane Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti objavili javni razpis »Prilagoditev Javnih raziskovalnih organizacij in Centralne tehniške knjižnjice Univerze v Ljubljani za delo po načelih odprte znanosti«. V vzpostavljen konzorcij je vključenih preko 90 odstotkov vseh javnih raziskovalnih organizacij (JRO). Poleg okrepitve izobraževanj na tem področju bo projekt zagotovil neposrednejše delo z raziskovalkami in raziskovalci preko svetovanj, usposabljanj, delavnic, dobrih praks, uvedbe podatkovnih svetovalcev in podobno.
Na tem mestu vse zainteresirane vabimo k aktivnemu vključevanju v projekt. Gre za aktivnosti prehodnega obdobja, ki ga uvaja Uredba in jih v svojem podrobno razdelanem programu podpira Akcijski načrt. Prav tako je v okviru nacionalnega NOO zasnovan projekt vzpostavitve dveh repozitorijev za raziskovalne podatke, ki se bo izvajal v okviru Akademske in raziskovalne mreža Slovenije (ARNES).
Cilji Slovenije v ReZrIS30, da se aktivno in enakopravno vključimo v skupne napore držav članic k prenovi ERA in EHEA, so odvisni predvsem od vključevanja in sodelovanja JRO. Na ministrstvu si bomo prizadevali, da bo naše skupno delo pri uresničevanju ciljev in ukrepov ERA in s tem povezanih ciljev in ukrepov ReZrIS30 čim bolj uspešno.
Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji sprejela Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30). Gre za izvedbeni dokument, ki je ključni strateški dokument Slovenije za področje raziskav in inovacij ter osnova za oblikovanje znanstvenoraziskovalnih in razvojnih politik.
V Akcijskem načrtu za odprto znanost so predvidene aktivnosti, izvajalci in financiranje horizontalnega cilja 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav. To je v skladu z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki predvideva, da jo bo na izvedbeni ravni dopolnjeval Akcijski načrt za področje odprte znanosti.
Odprta znanost je odgovorna znanost. Spodbuja sodelovanje, povezovanje, deljenje in ponovno uporabo znanja in inovacij za razvoj družbe nasploh – vključno z gospodarstvom. Je pomemben dejavnik za povečanje integritete, kakovosti in vpliva raziskav in objav. Znanstveni procesi so s tem preglednejši, rezultati pa dostopnejši in bolj ponovljivi. Odprtost naredi znanost bolj učinkovito, zanesljivo in odzivno na družbene izzive.
Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Imate kakršne koli dvome ali vprašanja o svojih obveznostih imetnika nepovratnih sredstev programa Obzorje Evropa (HE) glede odprtega dostopa do publikacij in upravljanja raziskovalnih podatkov? Predstavili vam bomo zahteve HE, nato pa bo nekaj časa za vaša vprašanja našim strokovnjakom.
Predstavili vam bomo tudi glavna orodja in storitve OpenAIRE, ki koordinatorjem projektov in raziskovalnemu podpornemu osebju pomagajo pri izpolnjevanju zahtev.
OpenAIRE je neprofitna organizacija, ki jo podpira več visokošolskih štipendij. Ta spletni seminar je organiziran kot del prizadevanj za lažje razumevanje in izvajanje praks odprte znanosti.
Slovenija na področju odprte znanosti zaostaja, zato gre za zelo pomembno uskladitev Slovenije, ki ji bo bistveno povečala mednarodno konkurenčnost na področju javno financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
V skladu z zakonom mora znanstvenoraziskovalna dejavnost temeljiti na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti:
odprt dostop do znanstvenih rezultatov (znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov ipd.) po načelu odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno;
uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter
vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
Uredba v zvezi z odprtim dostopom določa, da morajo financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki delujejo v Republiki Sloveniji, v okviru pogojev za sofinanciranje iz javnih virov (iz državnega proračuna, evropskih programov in skladov, virov lokalnih skupnosti), kadar je to enako ali večje od 50 odstotkov, zahtevati, da izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotovijo odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij in z njimi povezanih drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki.
V avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij Uredba ne posega, saj omogoča vso raznolikost objav brez omejitev (bibliodiverziteta), v prehodnem obdobju, ki ga s svojimi aktivnostmi na tem področju (preoblikovalne pogodbe z znanstvenimi založniki) določa Koalicija S, tudi v t. i. hibridnih revijah. Tu je uvedena še novost, da sredstev za odprto dostopne objave ne zagotavljajo več izvajalci iz sredstev sofinancirane raziskave, temveč te stroške prevzame financer iz drugih virov. Raziskovalci lahko v primeru naročniških/hibridnih revij objavijo odprto dostopen članek na osnovi vavčerjev za APC, ki so na razpolago v okviru sklenjenih preoblikovalnih pogodb.
Podobno določa Uredba odprti dostop do raziskovalnih (meta)podatkov in drugih rezultatov raziskav, preko vzpostavitve načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki in ob upoštevanju načel »FAIR« ter načela »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. Prav tako Uredba določa, kje (repozitoriji), kako in kdaj morajo biti shranjeni raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav in kako morajo biti citirani. V povezavi z avtorskimi pravicami na znanstvenih publikacijah Uredba določa način upravljanja teh pravic in določa vrsto prostih licenc, ki se lahko uporabijo.
Uredba prav tako določa obveznosti financerjev pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti, vključno z evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja ter pri odločitvah o sofinanciranju, v smeri kvalitativnega vrednotenja. Gre za vrednotenje bistvenih vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela, upoštevanje raznolikosti rezultatov raziskav in prakticiranje odprte znanosti in vrednotenje na osnovi odprto dostopnih rezultatov raziskav. Odprta znanost nikakor ni edino merilo znanstvenoraziskovalnega dela, saj sama po sebi ne posega v percepcijo odličnih rezultatov v znanosti. Uredba ne posega v recenzijski postopek znanstvenih publikacij, razen da obstoječim možnostim doda tudi možnost odprtega recenziranja znanstvenih publikacij kot eno od praks odprte znanosti. Obenem določa zahteve za financerje glede spodbujanja upoštevanja potreb končnih uporabnikov oziroma širše skupnosti (kot npr. civilne družbe) na izbranem raziskovalnem področju in glede spodbujanja izvajanja občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah.
V podporo implementaciji zakona in Uredbe bosta tako Akcijski načrt za odprto znanost, ki ga sprejme Vlada RS in je v pripravi, kot že odobren državni Načrt za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Digitalna preobrazba (C2); komponente Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (C2.K7), ukrep Digitalizacije izobraževanja, znanosti in športa (C2.K7.IJ), komponenta Digitalizacija za odprto znanost.
Uredba predvideva postopni prehod v delovanje po načelih odprte znanosti – tako za prilagoditev delovanja, kot tudi infrastrukturno podporo.
Svet EU je danes, 23. maja 2023, sprejel sklepe o visokokakovostnem, preglednem, odprtem, zaupanja vrednem in pravičnem akademskem objavljanju, v katerih poziva k takojšnjemu in neomejenemu odprtemu dostopu pri objavljanju raziskav, ki vključujejo javna sredstva.
Znanstveni članki in druge oblike akademskih objav so še naprej glavno sredstvo za razširjanje rezultatov raziskav in znanstvenih dognanj. Vendar še zdaleč ni vsak članek na voljo drugim raziskovalcem ali drugim zainteresiranim bralcem. Stroški plačilnih zidov za dostop do člankov in njihovo objavo postajajo nevzdržni, kanali objavljanja za raziskovalce pa so pogosto v rokah zasebnih podjetij, ki pogosto nadzorujejo intelektualno lastnino člankov. Medsebojni strokovni pregled člankov je bistvenega pomena za zagotavljanje nadzora kakovosti člankov, vendar ta postopek prinaša izzive, kot sta večje število vlog in preobremenjenost pregledovalcev. Pojavljajo se tudi težave zaradi plenilskih in vprašljivih praks objavljanja.
Svet v svojih sklepih Komisijo in države članice poziva, naj podprejo politike, usmerjene v model akademskega objavljanja, ki bo nepridobiten, z odprtim dostopom in v več formatih, brez stroškov za avtorje ali bralce. Nekatere države članice so v svojo nacionalno zakonodajo o avtorskih pravicah uvedle pravice do sekundarne objave, kar omogoča odprt dostop do akademskih publikacij, ki vključujejo javna sredstva. Svet spodbuja nacionalne politike in smernice odprtega dostopa, da bodo znanstvene publikacije takoj odprto dostopne na podlagi odprtih licenc. V sklepih je priznan pozitiven razvoj v smislu spremljanja napredka, na primer v okviru evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC), in predlagana vključitev spremljanja odprte znanosti v mehanizem za spremljanje evropskega raziskovalnega prostora. Prav tako so v sklepih Sveta države članice pozvane, naj podprejo pilotni program Open Research Europe (za vzpostavitev obsežne storitve za objavljanje raziskav z odprtim dostopom), uporabo odprtokodne programske opreme in standardov, priznajo in nagrajujejo dejavnosti medsebojnega strokovnega pregleda pri ocenjevanju raziskovalcev ter podprejo usposabljanje raziskovalcev na področju medsebojnih strokovnih pregledov in pravic intelektualne lastnine.
Dvakrat na leto (15. maj – 5. junij in 15. januar – 5. februar) akcija #1Lib1Ref — okrajšava za: en knjižničar, en vir — pozove knjižničarje po celem svetu in druge, ki imajo strast za odprto znanje, da dodajo manjkajoče vire v članke na Wikipediji.
Wikipedija je ena izmed prvih virov za bralce in raziskovalce. Je izjemno pomembna, še posebej zdaj, ko se ljudje še bolj pogosto obračajo nanjo za zanesljive, nepristranske in ažurne informacije. Pridružite se nam in pomagajte izboljšati kakovost vsebin na Wikipediji.
Vaš cilj je dodati vsaj en vir (ali dopolnitev) na Wikipedijo!
Prevladujoča paradigma digitalne preobrazbe temelji na prepričanju, da so digitalne tehnologije osnovni temelj digitalizacije družbe. Uspešnost digitalne preobrazbe se meri glede na intenzivnost in prisotnost digitalnih tehnologij v družbi. Možnost tehnološkega reševanja družbenih problemov pa se razume kot dovolj legitimen razlog za digitalizacijo medčloveških odnosov. Posledice takšne paradigme se med drugimi kažejo v digitalnih storitvah in rešitvah, ki niso niti družbeno koristne ali sprejemljive, niti vredne zaupanja zaradi poslovnega modela njihovih ponudnikov. Alternativna vizija humane in na človeka usmerjene digitalne preobrazbe razume digitalizacijo ne kot cilj ampak kot orodje za doseganje boljše družbe. Pot do vedno boljše družbe je pogojena z družbenimi vrednotami in svoboščinami. Te se zrcalijo ali pa tudi ne, v računalniških programih, digitalnih rešitvah in storitvah, ki jih uporabljamo. Enaka odslikava vrednot velja za delovanje in poslanstvo nevladnega sektorja. Ob dejstvu, da nevladne organizacije v pluralistični družbi nimamo uniformnih vrednotnih in etičnih izhodišč za svoje delovanje oz. si te različno razlagamo, se kot legitimno postavlja vprašanje, kakšna digitalna preobrazba je ustrezna za kakšen nevladni sektor in posledično tudi družbo? Dogodek je namenjen samorefleksiji nevladnega sektorja v razmerju do digitalnih kompetenc, strojne, programske opreme in digitalnih storitev ter razmisleku glede ustreznega pristopa k digitalizaciji nevladnih organizacij in posledično družbe. Kritično presojo bodo pri tem vodila naslednja izhodiščna vprašanja:
Kakšna digitalna preobrazba in katere digitalne kompetence podpirajo poslanstvo ter vrednote nevladnih organizacij?
Do katere mere so poslovnimi modeli, orodja in prakse digitalnega kapitalizma že načeli avtonomijo in tehnološko nevtralnost nevladnega sektorja na področju informacijske družbe?
Je postati »odprta organizacija« ustrezen cilj digitalne preobrazbe nevladnega sektorja?
Ali in kako uporaba odprtokodne programske opreme prispeva k digitalni suverenosti nevladnega sektorja in prebivalcev?
Katera so humanistična načela digitalne preobrazbe družbe in kakšna je vloga nevladnih organizacij pri njihovem uresničevanju?
Predstavljeno je bilo tudi, kje lahko uporabniki najdejo dejavnike vpliva, število uporab in rezultate citiranja rezultatov raziskav na straneh za iskanje in na straneh s podrobnostmi.
