vljudno vabljeni na dogodekOdprto dostopno objavljanje, ki bo v četrtek, 29. 6. 2023, od 13.00 do 14.30, v Zbornični dvorani na Rektoratu Univerze v Ljubljani.
Udeležba na dogodku bo možna tudi preko povezave Zoom.
Snemali bomo predstavitve (posnetek bo na voljo po dogodku), vprašanja in razprave pa ne.
Pred dogodkom lahko vprašanja pošljete na naslov mojca.kotar@uni-lj.si, posredovali jih bomo predavateljem.
Dogodek je organiziran v okviru projekta Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji (SPOZNAJ), financiranega s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost.
Kriza COVID-19 je poudarila potrebo po takojšnjem odprtem dostopu do znanstvenih publikacij, saj se je hiter dostop do najnovejših rezultatov raziskav izkazal za bistvenega pri hitrem odzivu na epidemiološko krizo. Odprta in bolj dostopna znanost ima ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in celovitosti raziskav in inovacij.
Svet EU v svojih sklepih o odprti znanosti predlaga skupno ukrepanje v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru na treh področjih: reforma sistemov vrednotenja raziskovalne dejavnosti, razvoj zmogljivosti za akademsko založništvo in znanstveno komunikacijo ter spodbujanje večjezičnosti za večjo prepoznavnost raziskovalnih rezultatov EU. Izboljšave na teh treh področjih bodo naredile raziskovalne kariere privlačnejše, olajšale znanstvene izmenjave ter zbližale znanost in družbo.
Ker je preteklo že eno leto delovanja Open Research Europe (ORE), je čas, da pregledamo in obravnavamo glavne izzive, ki so jih predstavili raziskovalci, ki so že objavljali z ORE, in tisti, ki še oklevajo. Platforma vsem upravičencem H2020 in Horizon Evropa in njihovim sodelavcem omogoča enostavno in visokokakovostno platformo za brezplačno objavo raziskav, ki jih financira Obzorje 2020 ali Obzorje Evropa, in v celoti v skladu s politikami odprtega dostopa Evropske komisije. Kljub nespornim prednostim ORE so potrebna še dodatna prizadevanja, da se zagotovi uspeh in dolgoživost platforme.
Kakšna je vizija ORE?
Vizija ORE je zagotoviti visokokakovostno, zanesljivo in učinkovito mesto za objavljanje raziskav v EU in trajnostni repozitorij, kjer lahko prejemniki financiranja objavljajo rezultate svojega dela po dodelitvi sredstev, pri čemer spoštujejo svoje obveznosti odprtega dostopa. Ambicija Evropske komisije je, da ORE vodi z zgledom pri izvajanju načel odprte znanosti v znanstvenem založništvu, hkrati pa prispeva k preglednosti, stroškovni učinkovitosti in raziskovanju trajnostnih poslovnih modelov založništva z odprtim dostopom.
Kaj bo obravnavano na tej delavnici?
Razprava bo potekala o tem, kako ključne organizacije, kot sta Evropsko združenje univerz (EUA) in Liga evropskih raziskovalnih univerz (LERU), delujejo kot pionirji za odprto znanost in odprt dostop ter kako je ORE lahko pomembno orodje v ta namen. Razpravljali bodo o najpogostejših vprašanjih in pomislekih, ki jih imajo raziskovalci, ko gre za objavljanje prek ORE, in obravnaval bo pomen zagovarjanja ORE med raziskovalnimi knjižničarji. Delavnica se bo združila v panelno razpravo, namenjeno ustvarjanju sinergij, ki bodo utrdile ORE kot ključno orodje, za katerega se lahko knjižničarji zagovarjajo, raziskovalci pa lahko uporabljajo za objavo svojega dela na odprt in pregleden način.
Predavatelji:
Kelly Woods, F1000
Vinciane Gaillard, namestnik direktorja za raziskave in inovacije (R&I), Evropsko združenje univerz (EUA)
Ignasi Labastida, predsednik skupine LERU za informacije in politiko odprtega dostopa, vodja raziskovalne enote v Centru za učne in raziskovalne vire Univerze v Barceloni (CRAI)
Susanna Nykyri, vodja storitev odprte znanosti v univerzitetni knjižnici Tampere
Prijava je namenjena za vse zainteresirane, delavnica pa je namenjena knjižničarjem in raziskovalcem.
Arhiv družboslovnih podatkov v letošnjem letu praznuje petindvajset let delovanja v slovenskem in mednarodnem raziskovalnem prostoru, kjer nastopa v vlogi izvajalca storitev pri Konzorciju evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA). Obletnico bomo obeležili s slovesnim dogodkom, na katerega vas vljudno vabimo.
Kdaj: sreda, 11 maj 2022 Kje: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
PROGRAM PRIREDITVE
Srečanje ob kavi, 9:30–10:00
Predavalnica 10 na FDV, ob recepciji
Slovesni del, 10:00–10:30
Predavalnica 10 na FDV, ob recepciji Ob 25 letnici ADP nas bodo nagovorili: prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Andreja Jaklič, prodekanja Fakultete za družbene vede, doc. dr. Janez Štebe, vodja Arhiva družboslovnih podatkov.
Okrogla miza, 10:30–11:30
Predavalnica 10 na FDV, ob recepciji Na okrogli mizi z naslovom Izzivi publiciranja in citiranja podatkov v družboslovju se bomo pogovarjali o pomenu in vrednosti pravočasne objave raziskovalnih podatkov. O zahtevah financerjev raziskav in izkušnjah slovenskih znanstvenih revij bomo razpravljali s predstavnikom MIZŠ, člani in članicami uredniških odborov znanstvenih revij ter raziskovalci in raziskovalkami.
Pogostitev, 11:30–13:00
Za zaključek udeleženke in udeležence vabimo na zakusko in druženje.
Zaradi lažje organizacije prosimo, da se na dogodek prijavite. Prijave so odprte do ponedeljka, 9. 5. 2022. PRIJAVA NA DOGODEK
Vabimo vas, da se udeležite PUBMET2022 – konference o znanstveni komunikaciji v kontekstu odprte znanosti. Po lanski zelo uspešni spletni konferenci s 650 prijavljenimi udeleženci, ki so jo izjemoma sestavljala vabljena predavanja, panele in delavnice, bo letošnja konferenca bolj osredotočena na predstavitev in razširjanje raziskovalnih podatkov ter izmenjavo informacij in idej različnih strokovnjakov, raziskovalci, informacijski strokovnjaki in knjižničarji, uredniki, založniki, vzgojitelji, oblikovalci politik, komunikacijski strokovnjaki in novinarji.
Teme konference PUBMET2022: Ocenjevanje kakovosti raziskovalnega procesa, raziskovalnih rezultatov in kanalov objave Preoblikovanje odprtega dostopa – strategije ohranjanja pravic in alternative plačani OA Poštenost odprte znanosti Potenciali javnega angažiranja v znanosti in okoljskem aktivizmu Dvig učinkovitosti in uspešnosti v znanstveni komunikaciji
Posvet bo osredotočen na iskanje sinergije različnih pogledov za poenotenje na nivoju Republike Slovenije. Namen posveta je ugotoviti skupne deležnike, identificirati stališča in probleme. Kompleksnost teme posveta(ov) naj nudi odgovor za znanost, financiranje, habilitacije, jezik, verodostojnost informacij itn. Predstavljeni bodo pogledi na sedanjost in prihodnost odprte znanosti in odprtega spletnega objavljanja znanstvenih dosežkov. Posvet bo skušal potrditi tezo, da ima odprta znanost pomembno, če že ne ključno vlogo pri krepitvi učinka, kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in integritete raziskav in inovacij, ter da zbližuje znanost in družbo. V svetu se poudarja, da sta biblioraznolikost in večjezičnost ter priznavanje vseh znanstvenih produkcij pomembna elementa politike evropskega raziskovalnega prostora o odprti znanosti.
