V sredo, 24. maja 2023, je potekalo šesto mednarodno enodnevno strokovno posvetovanje Mestne knjižnice Ljubljana Knjižnica, srce mesta, posvečeno občanski znanosti (angl. citizens science, v našem okolju poznana tudi kot ljubiteljska znanost, državljanska znanost, znanost za državljane ali skupnostna znanost), mednarodnemu gibanju, v okviru katerega se tisoči prostovoljcev v številnih državah z različnimi načini zbiranja, komentiranja in analiziranja podatkov vključujejo v skupne projekte.
Občanska raziskovanja postajajo vse pomembnejša prav zato, ker vključujejo veliko število ljudi pri zbiranju podatkov v obsegu, ki ga posamezni raziskovalci oziroma ustanove ne morejo doseči (koncept t. i. množičnega zunanjega izvajanja, angl. crowdsourcing). Občanska znanost tudi spodbuja dvig znanstvene pismenosti v širši skupnosti, kar je ključnega pomena za razumevanje in promocijo znanosti.
Vabljeni k ogledu referatov!
PROGRAM
Uvodni pozdravi
mag. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana (video)
mag. Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo, Mestna občina Ljubljana (video)
Tit Neubauer, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Sektor za znanost (video, PDF predstavitev)
Marjan Gujtman, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino (video)
Občanska znanost in odprta znanost
mag. Miro Pušnik, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani: Mreža občanske znanosti v Sloveniji in vloga knjižnic pri tem (video, PDF predstavitev)
mag. Alisa Martek in Dolores Mumelaš, Narodna i sveučilišna knjižnica, Zagreb, Hrvaška: What, why and how? Citizen Science in Libraries with Special Emphasis on Collaboration between Academic and Public Libraries (video, PDF predstavitev)
dr. Tiberius Ignat, Scientific Knowledge Services, Švica: Citizen Science and Its Institutional Development: the special role of libraries and research offices (video)
Občanska znanost: tuje prakse
dr. Andreas Hedberg, Uppsala University, National Library, Švedska: The Importance of Public Libraries for the Advancement of Citizen Science: The Case of Sweden (video, PDF predstavitev)
dr. Daniel Dörler, Institute of Zoology, University of Natural Resources and Life Sciences, Dunaj, Avstrija: Österreich forscht and the Citizen Science Network Austria (video, PDF predstavitev)
Občanska znanost in odprta znanost v praksi
dr. Sonja Bezjak, Arhiv družboslovnih podatkov, Univerza v Ljubljani: Podatki kot priložnost za krepitev sodelovanja v raziskovalni skupnosti (video, PDF predstavitev)
dr. Davor Kontić, Institut “Jožef Stefan”: Odprta znanost na Institutu “Jožef Stefan”: Center za participativno raziskovanje in projekti občanske znanosti (video, PDF predstavitev)
Tilen Basle, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS): Občanska znanost v luči varstva ptic (video, PDF predstavitev)
dr. Barbara Pipan in izr. prof. dr. Vladimir Meglič, Kmetijski inštitut Slovenije: Občanska znanost v mednarodnem raziskovalnem projektu INCREASE (video, PDF predstavitev)
Saša Vidmar, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica: Občanska znanost in splošna knjižnica (video, PDF predstavitev)
Nina Svetelj, Mestna knjižnica Kranj: Znanost med knjigami (video, PDF predstavitev)
V mesecu maju je Vlada RS kot del Nacionalnega reformnega programa za leto 2023 sprejela dva pomembna dokumenta na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Gre za Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti z dne 29. 5. 2023 in Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30), z dne 31. 5. 2023.
Dokumenta sta skupaj z ReZrIS30 in Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) odziv Slovenije na zastavljene aktivnosti prenove Evropskega raziskovalnega prostora (angleško: European Research Area – ERA) v zadnjih letih (glej npr. Sklepi Sveta EU o paktu za raziskave in inovacije v EU). Omogočata nam, da se skupaj z drugimi državami članicami tudi v Sloveniji enakovredno vključujemo v procese razvoja in nadgradnje ERA. Odprta znanost je na vrhu teh prioritet. Za njeno ustrezno uvajanje smo po zgledu drugih držav članic, praks Evropske komisije pri financiranju raziskovalne dejavnosti in Koalicije S, v katero je vključena tudi Slovenija, pripravili osnovna izhodišča, ki so neobhodna za usklajeno delovanje Slovenije v okviru skupnih naporov ERA in tudi Evropskega visokošolskega prostora (angleško: European Higher Education Area – EHEA).
V okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, smo za podporo uvajanja ZZrID in s tem povezane Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti objavili javni razpis »Prilagoditev Javnih raziskovalnih organizacij in Centralne tehniške knjižnjice Univerze v Ljubljani za delo po načelih odprte znanosti«. V vzpostavljen konzorcij je vključenih preko 90 odstotkov vseh javnih raziskovalnih organizacij (JRO). Poleg okrepitve izobraževanj na tem področju bo projekt zagotovil neposrednejše delo z raziskovalkami in raziskovalci preko svetovanj, usposabljanj, delavnic, dobrih praks, uvedbe podatkovnih svetovalcev in podobno.
Na tem mestu vse zainteresirane vabimo k aktivnemu vključevanju v projekt. Gre za aktivnosti prehodnega obdobja, ki ga uvaja Uredba in jih v svojem podrobno razdelanem programu podpira Akcijski načrt. Prav tako je v okviru nacionalnega NOO zasnovan projekt vzpostavitve dveh repozitorijev za raziskovalne podatke, ki se bo izvajal v okviru Akademske in raziskovalne mreža Slovenije (ARNES).
Cilji Slovenije v ReZrIS30, da se aktivno in enakopravno vključimo v skupne napore držav članic k prenovi ERA in EHEA, so odvisni predvsem od vključevanja in sodelovanja JRO. Na ministrstvu si bomo prizadevali, da bo naše skupno delo pri uresničevanju ciljev in ukrepov ERA in s tem povezanih ciljev in ukrepov ReZrIS30 čim bolj uspešno.
Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji sprejela Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30). Gre za izvedbeni dokument, ki je ključni strateški dokument Slovenije za področje raziskav in inovacij ter osnova za oblikovanje znanstvenoraziskovalnih in razvojnih politik.
V Akcijskem načrtu za odprto znanost so predvidene aktivnosti, izvajalci in financiranje horizontalnega cilja 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav. To je v skladu z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki predvideva, da jo bo na izvedbeni ravni dopolnjeval Akcijski načrt za področje odprte znanosti.
Odprta znanost je odgovorna znanost. Spodbuja sodelovanje, povezovanje, deljenje in ponovno uporabo znanja in inovacij za razvoj družbe nasploh – vključno z gospodarstvom. Je pomemben dejavnik za povečanje integritete, kakovosti in vpliva raziskav in objav. Znanstveni procesi so s tem preglednejši, rezultati pa dostopnejši in bolj ponovljivi. Odprtost naredi znanost bolj učinkovito, zanesljivo in odzivno na družbene izzive.
Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije
Dvakrat na leto (15. maj – 5. junij in 15. januar – 5. februar) akcija #1Lib1Ref — okrajšava za: en knjižničar, en vir — pozove knjižničarje po celem svetu in druge, ki imajo strast za odprto znanje, da dodajo manjkajoče vire v članke na Wikipediji.
Wikipedija je ena izmed prvih virov za bralce in raziskovalce. Je izjemno pomembna, še posebej zdaj, ko se ljudje še bolj pogosto obračajo nanjo za zanesljive, nepristranske in ažurne informacije. Pridružite se nam in pomagajte izboljšati kakovost vsebin na Wikipediji.
Vaš cilj je dodati vsaj en vir (ali dopolnitev) na Wikipedijo!
Prevladujoča paradigma digitalne preobrazbe temelji na prepričanju, da so digitalne tehnologije osnovni temelj digitalizacije družbe. Uspešnost digitalne preobrazbe se meri glede na intenzivnost in prisotnost digitalnih tehnologij v družbi. Možnost tehnološkega reševanja družbenih problemov pa se razume kot dovolj legitimen razlog za digitalizacijo medčloveških odnosov. Posledice takšne paradigme se med drugimi kažejo v digitalnih storitvah in rešitvah, ki niso niti družbeno koristne ali sprejemljive, niti vredne zaupanja zaradi poslovnega modela njihovih ponudnikov. Alternativna vizija humane in na človeka usmerjene digitalne preobrazbe razume digitalizacijo ne kot cilj ampak kot orodje za doseganje boljše družbe. Pot do vedno boljše družbe je pogojena z družbenimi vrednotami in svoboščinami. Te se zrcalijo ali pa tudi ne, v računalniških programih, digitalnih rešitvah in storitvah, ki jih uporabljamo. Enaka odslikava vrednot velja za delovanje in poslanstvo nevladnega sektorja. Ob dejstvu, da nevladne organizacije v pluralistični družbi nimamo uniformnih vrednotnih in etičnih izhodišč za svoje delovanje oz. si te različno razlagamo, se kot legitimno postavlja vprašanje, kakšna digitalna preobrazba je ustrezna za kakšen nevladni sektor in posledično tudi družbo? Dogodek je namenjen samorefleksiji nevladnega sektorja v razmerju do digitalnih kompetenc, strojne, programske opreme in digitalnih storitev ter razmisleku glede ustreznega pristopa k digitalizaciji nevladnih organizacij in posledično družbe. Kritično presojo bodo pri tem vodila naslednja izhodiščna vprašanja:
Kakšna digitalna preobrazba in katere digitalne kompetence podpirajo poslanstvo ter vrednote nevladnih organizacij?
Do katere mere so poslovnimi modeli, orodja in prakse digitalnega kapitalizma že načeli avtonomijo in tehnološko nevtralnost nevladnega sektorja na področju informacijske družbe?
Je postati »odprta organizacija« ustrezen cilj digitalne preobrazbe nevladnega sektorja?
Ali in kako uporaba odprtokodne programske opreme prispeva k digitalni suverenosti nevladnega sektorja in prebivalcev?
Katera so humanistična načela digitalne preobrazbe družbe in kakšna je vloga nevladnih organizacij pri njihovem uresničevanju?
V sredo, 5. 4. 2023, je na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) potekala prva seja Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ), katere se je je udeležila večina članov. V letu 2022 ustanovljena SSOZ šteje že 29 predstavnikov z akademskega, znanstveno-raziskovalnega, razvojnega, izobraževalnega ter infrastrukturnega področja. Lanskoletno razglasitev ustanovitve SSOZ na Arnesovi konferenci Mreža znanja so pozdravili nacionalni akterji iz visokega šolstva, znanosti in inovacij kot tudi predstavniki Evropske komisije. Takrat so evropske ter slovenske aktivnosti predstavili v sklopu nacionalnega tripartitnega dogodka EOSC na Dnevu odprte znanosti, sedaj pa skupnost naslavlja nove aktualne teme.Za enega izmed največjih izzivov s področja uresničevanja načel odprte znanosti je bil na prvi seji prepoznan sistem vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela in nujnost njegovega spreminjanja, govora pa je bilo tudi o avtorskem pravu ter o nacionalnih rešitvah za trajno hranjenje podatkov, ki bodo prilagojene potrebam slovenskega raziskovalnega okolja. Pomemben element pri prepoznavanju izzivov in vzvodov za delovanje po načelih odprte znanosti in za njihovo reševanje je uspešno komuniciranje. Ena od funkcij skupnosti bo tudi vloga sogovornika s pristojnimi agencijami in MVZI, kjer bodo prepoznani izzivi in dobre prakse usklajene z odločevalci na podlagi potreb skupnosti.Prva seja je bila sestavljena iz dveh sklopov, prvi je bil posvečen predstavitvam različnih aktivnosti in dogajanju s področja odprte znanosti, drugi pa predstavitvi okvira skupnosti in njenega delovanja. Direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) Miro Pušnik je tako predstavil vsebino projekta konzorcijskih partnerjev, ki bo omogočil podporo pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji. Sledil je vpogled v Zakonodajni in regulativni okvir EU o avtorskih pravicah in podatkih iz programa politike novega raziskovalnega prostora ERA (ang. European Research Area – ERA) s strani ustanoviteljice Inštituta za intelektualno lastnino Maje Bogataj Jančič. V sklepnem delu prvega dela je Peter Sterle z Direktorata za znanost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) izpostavil ključne točke Akcijskega načrta za odprto znanost ter Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030.V drugem delu seje je po predstavitvi ravnateljice Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) Dunje Legat na temo delovanja SSOZ in regulativ sledila razprava članov skupnosti. Identificirani izzivi bodo naslovljeni prek delovanja namenskih strokovnih teles, ki bodo ustanovljena za učinkovito reševanje odprtih vprašanj, ravno tako so bila določena četrtletna srečanja z namenom spremljanja in razvoja ukrepov na področju odprte znanosti.SSOZ kot slovenska iniciativa za oblak odprte znanosti naslavlja celoten spekter tematik in tako povezuje vodilne slovenske institucije pri uresničevanju ciljev, ki jih skupnost prepozna kot pomembne in prioritetne za uspešno delovanje celotnega sektorja. Za organizacijo in koordinacijo dogodka sta poskrbela Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) ter Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) ob podpori MVZI.
