UNESCO je konec lanskega leta oblikoval nabor priporočil o odprti znanosti, ki naj bi bil prvi med tovrstnimi najsodobnejšimi mednarodnimi standardi. Tukaj lahko najdete več o Unescovih dejavnostih na tem področju.
Zelo bi bili hvaležni, če bi raziskovalcem vaše institucije poslali povabilo, da izpolnijo anketo, ki prispeva k študiji, katere cilj je zbrati informacije o pripravi, porabi in deponiranju podatkov raziskovalcev. Zanimiva so tudi stališča raziskovalcev, ki podatkov ne proizvajajo, ponovno uporabljajo ali deponirajo. Do ankete lahko dostopate tukaj.
O ozadju raziskave: Raziskovalni inštitut Visionary Analytics v sodelovanju z EFIS, DCC in DANS izvaja študijo o okolju evropskih raziskovalnih podatkov, ki jo je naročil Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave in inovacije (DG RTD) (podporno pismo tukaj). Zajema prakse izdelave, porabe in shranjevanje raziskovalnih podatkov v EU, Združenem kraljestvu in pridruženih državah Horizon 2020. Namen študije je zagotoviti podrobno karakterizacijo ekosistema raziskovalnih podatkov v evropskem kontekstu in bo zagotovila dragocene informacije, ki bodo podpirale Komisijo, partnerstvo EOSC in različne druge zainteresirane strani pri razvoju bolj ciljno usmerjenih politik in izvajanju ukrepov za vključevanje praks FAIR in odprtih podatkov v Evropi.
Anketa je anonimna, vsi zbrani podatki bodo pred analizo anonimizirani. Več informacij o varstvu podatkov in zasebnosti je na voljo tukaj in v sami anketi.
Z začetkom leta 2022 se je v Sloveniji začel uporabljati nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Omogočal bo razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, izboljšal financiranje in vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor.
Ena od pomembnih vsebin zakona so zahteve na področju odprte znanosti. Znanstvenoraziskovalna dejavnost mora temeljiti na načelih odprte znanosti (člen 2(6)), kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov (ti morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni oziroma FAIR), uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
Ukrepi odprte znanosti so del aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (člen 16). Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se z zakonom namenjajo tudi za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti (člen 12(2) točka 2 in 9). V okviru institucionalne samoevalvacije se morajo obravnavati tudi aktivnosti odprte znanosti (člen 31(1)).
Odprti znanosti so poleg navedenega v celoti posvečeni trije členi zakona (členi 40, 41 in 42).
V 40. členu je definirano, da odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovanih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovani proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada. Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.
V 41. členu je določeno, da mora v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.
Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo. Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada.
Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Zakon v nadaljevanju ureja še nekatere podrobnosti na tem področju.
Nadalje 42. člen določa, da morajo znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin. Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije, na katero se sklicuje zakon, je sedaj že v obravnavi v državnem zboru, zato kmalu pričakujemo njen sprejem. Akcijski načrt z ukrepi odprte znanosti pa je v pripravi. V letu 2022 Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost načrtuje začetek več pomembnih aktivnosti na področju digitalizacije za odprto znanost – projekt nadgradnje hrbteničnega omrežja javnih raziskovalnih organizacij in izgradnje dveh podatkovnih repozitorijev ter projekt prilagoditve javnih raziskovalnih organizacij za delovanje po načelih odprte znanosti.
Konferenca Odprta znanost 2022 je 9. mednarodna konferenca Leibniz Research Alliance Open Science. Posvečena je gibanju za odprto znanost in predstavlja edinstven forum za raziskovalce, knjižničarje, praktike, ponudnike infrastrukture, oblikovalce politik itd. Potekala bo 4. in 5. februarja 2022 v Parizu.
Glavne teme, obravnavane na tej konferenci, sodijo v okvir preoblikovanja raziskovalnega in inovacijskega ekosistema v Evropi. Posebna pozornost bo namenjena preglednosti zdravstvenih raziskav, preobrazbi ocenjevanja raziskav in prihodnosti znanstvenega objavljanja.
SPARC Europe je objavil dolgo pričakovano poročilo z naslovom Odprto izobraževanje v evropskih visokošolskih knjižnicah. To poročilo je različica poročila za leto 2020 pod istim naslovom za leto 2021, ki je bila prva te vrste. Je rezultat letne raziskave SPARC Europe o odprtem izobraževanju, ki je bila izvedena v sodelovanju z mnogimi od nas.
Poročilo za leto 2021, katerega avtorice so Gema Santos-Hermosa, Vanessa Proudman in Paola Corti, je rezultat raziskave, opravljene v zadnji polovici letošnjega leta.
Avtorji so analizirali odgovore na ankete evropskih visokošolskih knjižnic o odprtem izobraževanju (OE) in odprtih izobraževalnih virih (OER). Raziskava je bila osredotočena predvsem na delo, ki se izvaja za izvajanje priporočila Unesca o OER in je zasledila več kot 230 odgovorov iz 28 evropskih držav.
Poročilo opisuje izzive, priložnosti in potrebe evropskih akademskih knjižnic v njihovih prizadevanjih za izvajanje in pospešitev načrta odprtega izobraževanja. Poudarja ključno vlogo, ki jo imajo pri napredovanju odprtega izobraževanja v Evropi.
Evropska komisija je objavila poročilo o obsegu, ki povzema rezultate obsežnih posvetovanj z evropskimi in mednarodnimi zainteresiranimi stranmi, ki so potekala od marca do novembra 2021.
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo namenjeno razpravi o tem, kako olajšati in pospešiti reforma sistema ocenjevanja raziskav, tako da se kakovost, uspešnost in vpliv raziskav in raziskovalcev ocenjujejo na podlagi najprimernejših meril in postopkov. Posvet je opredelil cilje in orise za takšno reformo z načeli in ukrepi, o katerih bi se lahko dogovorile organizacije, ki so odgovorne za opredelitev meril in postopkov za ocenjevanje raziskovalnih projektov, raziskovalcev, raziskovalnih enot in raziskovalnih institucij.
Poročilo predlaga tudi pot naprej za izvajanje takšnih načel in ukrepov. To bi vseboval evropski sporazum, ki bi ga podpisale posamezne organizacije za financiranje raziskav, organizacije, ki izvajajo raziskave, nacionalni/regionalni organi in agencije za ocenjevanje, pa tudi njihova združenja, ki bi bila pripravljena reformirati sedanji sistem ocenjevanja raziskav.
