Dan odprtega znanja 2021

Na letošnjem DNEVU ODPRTEGA ZNANJA 2021, ki sta ga organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in Danes je nov dan ob podpori zavoda Aksioma in Creative Commons, smo spregovorili o novostih in spremembah, ki jih prinaša nova evropska direktiva o avtorskih pravicah. Dogodek je bil razdeljen v dva sklopa z predstavitvami in razpravo. Kot posebna gostja iz tujine se je pridružila Julia Reda, nekdanja nemška evroposlanka, vodja projekta Control ©, raziskovalka, aktivistka in zagovornica načela odprtosti podatkov. Posnetek je na voljo: https://www.facebook.com/1910610985690202/videos/1882587905221755

AAAS sprejela politiko zelene poti kOAlicije S RRS

American Association for the Advancement of Science (AAAS), založnik skupine revij Science, je napovedal spremembo politike odprtega dostopa, ki avtorjem, katerih raziskave financirajo članice kOAlicije S, omogoča brezplačno (zelena pot) izpolnitev zahteve za takojšnjo dostopnost objav v skladu z Načrtom S. Avtorji lahko svoj končni, recenzirani rokopis (AAM), sprejet v objavo v sicer naročniških revijah Science, shranijo v repozitorij pod prosto licenco CC BY ali CC BY-ND brez embarga.

Nova politika velja eno leto za vse objave, poslane v skupino revij Science po 1. januarju 2021, ki so nastale na podlagi raziskav in jih financirajo članice kOAlicije S, ki so sprejele Rights Retention Strategy (RRS) oziroma so to zahtevo dodale v svoje razpise.

Založnikova politika sicer v naročniških revijah ne omogoča odprtih objav (hibridni zlati dostop), omogoča pa zeleno pot – shranjevanje AAM ob objavi na osebno spletno stran ali v institucionalni repozitorij (vendar brez proste licence).
Vsi objavljeni znanstveni članki so javno dostopni za branje 12 mesecev po objavi.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ARRS je sicer članica kOAlicije S, a v dosedanjih razpisih za svoje instrumente financiranja še ni zahtevala RRS. To pomeni, da slovenski raziskovalci te možnosti odprtih objav v revijah Science zaenkrat še ne morejo uporabiti.

Evropska komisija je sprejela strategijo odprtokodne programske opreme za obdobje 2020–2023

https://ec.europa.eu/info/news/european-commission-adopts-new-open-source-software-strategy-2020-2023-2020-oct-20_en

Evropska komisija je 21. oktobra odobrila novo strategijo za odprtokodno programsko opremo 2020–2023. To je pomemben korak k doseganju ciljev Digitalne strategije Komisije in prispevanju k programu Digitalna Evropa.

Notranja strategija v okviru teme „Think Open“ (Misli odprto) določa vizijo za spodbujanje in spodbujanje preoblikovalne, inovativne in sodelovalne moči odprtokodne kode, njenih načel in razvojnih praks. Spodbuja izmenjavo in ponovno uporabo programskih rešitev, znanja in strokovnega znanja za zagotavljanje boljših evropskih storitev, ki koristijo družbi in nižjim stroškom za to družbo. Komisija se zavezuje, da bo povečala uporabo odprtokodne programske opreme ne le na praktičnih področjih, kot je informacijska tehnologija, ampak tudi na področjih, kjer je lahko strateška.

Strategija priznava pomen sodelovanja med Komisijo, državami članicami, podjetji in širšo javnostjo za ustvarjanje novih, inovativnih digitalnih rešitev, ki delujejo čezmejno in v smeri tehnološke suverenosti.

“Nova odprtokodna programska strategija je praktični instrument za digitalno preobrazbo Komisije. Prav tako je pomemben spodbujevalnik inovacij, ki nas bo opremil z znanjem za ustvarjanje boljšega in še bolj vključujočega digitalnega okolja znotraj in zunaj naše organizacije. ”

Mario Campolargo, vršilec dolžnosti generalnega direktorja GD za informatiko.

Ključni cilji nove strategije so omogočiti Komisiji, da:

  • napreduje k digitalni avtonomiji lastnega, neodvisnega digitalnega pristopa Evrope,
  • izvajata digitalno strategijo Evropske komisije,
  • spodbuja izmenjavo in ponovno uporabo programske opreme in aplikacij ter podatkov, informacij in znanja,
  • prispeva k družbi znanja z izmenjavo izvorne kode Komisije,
  • izdeluje najboljšo javno službo.

Izvajanje strategije bo vodilo šest načel: razmišljati odprto, preoblikovati, deliti, prispevati, zavarovati, ohraniti nadzor. V praksi si Komisija prizadeva za okrepitev notranje delovne kulture, ki že v veliki meri temelji na načelih odprte kode. Komisija bo izvedla številne ukrepe za doseganje ciljev strategije, kot so: ustvarjanje odprtokodnih inovacijskih laboratorijev, odstranjevanje upravnega bremena za objavo programske opreme kot odprtokodne programske opreme, razvoj spretnosti odprtokodne programske opreme in zaposlovanje talentov ter povečanje njenega dosega skupnosti.

Strategija ponovno potrjuje večjo vključenost Komisije v odprtokodne izdelke, “je dejal Thomas Gageik, direktor za digitalne poslovne rešitve pri GD za informatiko.” Odprtost je temeljno gonilo inovacij. Odprtokod je en del – spodbujanje pametnih misli k skupnemu delu in reševanju zapletenih problemov z nepričakovanimi rešitvami.

Preberite več o strategiji na namenski strani.

Open Access: An analysis of publisher copyright and licensing policies in Europe, 2020

Pri SPARC Europe so objavili poročilo “Open Access: An analysis of publisher copyright and licensing policies in Europe, 2020”, kjer predstavljajo založniško politiko desetih največjih založnikov znanstvenih revij.
Uvodoma (pogl. Background) razložijo kdo je lahko nosilec avtorskih pravic (avtor-delodajalec, založnik),tipe odprtega dostopa, Plan S.
https://zenodo.org/record/4046624#.X458NEIzaLI

Univerzitetne raziskave bi morale biti odprte za vse

Rektorica Univerze v Kaliforniji o odprtem dostopu

Raziskovanje se je spremenilo zaradi COVID-19. Naj ostane tako, piše Janet Napolitano.

Odkar je udaril novi koronavirus, se znanstvene raziskave javno delijo in nadgrajujejo brez primere. Pojavilo se je odprto in sodelujoče akademsko okolje, kjer si znanstveniki z vsega sveta delijo podatke in si skupaj prizadevajo za preslikavo genoma SARS-CoV-2 in razvoj prvih cepiv.

https://www.insidehighered.com/views/2020/07/31/universities-should-commit-opening-their-research-everyone-opinion

Dostopnost